Aktualno
Denar bo še naprej poceni
Minuli vikend je svetovna centralnobančniška srenja spet odšla na krajše »počitnice« v Jackson Hole, idilično mestece sredi ameriškega Skalnega gorovja, kjer je dorekla politiko svetovnih centralnih bank za naslednjih 12 mesecev. Tokrat naloga ni bila pretežka in skupno sporočilo je preprosto: »Tiskali bomo naprej in poskrbeli, da bo denar poceni.«
Gospodarstva razvitih držav sicer so v različnem položaju. ZDA gre zelo dobro, podobno dobro gre tudi Veliki Britaniji, medtem ko se Evropa komaj premika in Japonska nikakor ne more zagnati svojega 20 let na mestu stopicajočega gospodarstva. Imajo pa gospodarstva razvitih držav eno skupno točko, to so težave na trgu dela. Tudi v ZDA, kjer je okrevanje skoraj vzorno, najpočasneje in najšibkeje okreva trg dela. Zato so se kljub pričakovanjem tudi ZDA odločile, da bodo nadaljevale politiko poceni denarja, saj želijo, da je okrevanje zaposlenosti močnejše. Podobno razmišlja tudi Velika Britanija, s čimer so razočarali špekulante, ki so napovedovali dvig obrestnih mer že konec leta. Medtem pa evropska in japonska centralna banka razmišljata o dodatnih stimulativnih ukrepih. ECB predvsem v smeri nakupov obveznic, s čimer želi napasti dvoglavega zmaja v obliki strahu pred evropsko deflacijo in anemičnega stanja na trgu dela. Ali bo recept cenitve denarja deloval na evropska podjetja pozitivno, je velika neznanka, se je pa napoved teh ukrepov nemudoma poznala na svetovnih borzah. Tečaj evra proti dolarju nezadržno drsi proti razmerju 1,30, kar je pozitiven znak za vse evropske izvoznike, obrestne mere na državnih obveznicah evropskih držav pa so se dodatno znižale. Tako je 10-letna nemška obveznica z donosnostjo 0,9 odstotka rekordno nizko. Padle pa so tudi zahtevane donosnosti na obveznice perifernih evropskih držav, med njimi tudi Slovenije, ki je z 2,75-odstotno donosnostjo za 10-letno obveznico dosegla nov rekord.
Centralni bankirji zaenkrat uspešno napihujejo finančni balon še naprej. Vlagatelji se veselimo višjih tečajev na borzah, po drugi strani pa je treba vedno več energije vložiti v razmišljanje »kaj potem«, ko bo konec obdobja poceni denarja. Slovenska država lahko to obdobje izkoristi za ureditev javnih financ in refinanciranje. Pomemben signal pa je tudi za slovensko privatizacijo, saj nizke obrestne mere pomenijo višje prodajne cene, včasih tudi bistveno višje prodajne cene, kar lahko blagodejno vpliva na celo vrsto »lukenj« v naših javnih in zasebnih financah.
Aleš Lokar, KD Skladi
