Centralne banke ponovno v ospredju

Imamo ZDA, kjer se Fed s trga počasi umika, in na drugi strani ECB, ki je ponovno napovedala bolj agresiven pristop. Imamo tudi Japonsko in po novem še Kitajsko, ki sta po dolgem času ponovno znižali obrestno mero.

Zdi se, da so centralne banke med seboj dogovorjene in da si samo predajajo štafetno palico. S koordinirano akcijo peljejo ves svetovni finančni sistem v pozitivno smer, kar se najlepše vidi na cenah delnic in obveznic. V letošnjem letu so tako vlagatelji v splošnem lahko s svojimi naložbami zadovoljni. Svetovni borzni indeks je zrasel za več kot 16 odstotkov, merjeno v evrih, in bo kmalu dosegel svoje najvišje ravni v zgodovini. Med svetovnimi borzami pa najdemo tudi nekaj res blestečih, omeniti velja Indijo, borzni indeks Sensex je zrasel za skoraj za 50 odstotkov, merjeno v evrih. Optimizem se je prenesel celo v Slovenijo, kjer je borzni indeks SBITOP eden izmed najdonosnejših na svetu. Odlične razmere v tujini so tako zelo dobra podlaga za slovensko privatizacijo. Cene podjetij, ki so še ostala naprodaj, bodo tako dosegle relativno visoke nivoje.

Nizke obrestne mere, ki se znižujejo že zelo dolgo, so v letošnjem letu dosegle nove mejnike. Donos desetletne nemške obveznice je padel pod 1 odstotek, italijanski se približuje dvema, za japonskega pa lahko rečemo, da gravitira proti 0. Poceni denar po vsem svetu išče nakupne priložnosti, ki bodo investitorjem prinesle vsaj nekaj donosa, da lahko pokrijejo inflacijo. Ta oziroma pomanjkanje te pa ostaja problem v Evropi. Nizka gospodarska aktivnost, banke, ki niso sposobne kreditirati, in strukturni problemi ostajajo glavne težave evropske ekonomije. Na stari celini bo potrebne veliko politične volje, da se sprejmejo strukturne reforme, ki so nujne. Potrebovali bomo tudi zelo aktivno centralno banko, ki ji bo uspelo stagnacijo in nizko inflacijo obrniti. V nasprotnem primeru nas čaka stopicanje na mestu oziroma scenarij, v katerem se je vrtela Japonska v zadnjem desetletju. Delniški trg pa se bo v vmesnem času vrtel okoli svoje osi.

Najmočnejša tako ostaja ameriška ekonomija. Tudi njihovim podjetjem, ki dobrih 70 odstotkov svojih prihodkov ustvarijo na domačem trgu, kaže izredno dobro. Dobički se povečujejo, dividendna donosnost skupaj z odkupi lastnih delnic je še vedno relativno visoka. Obeti za prihodnje leto ostajajo optimistični. Blagodejno vpliva tudi nizka cena nafte. Vidimo, da zgoraj našteta dejstva dajejo optimistično podlago za konec leta. Več o tem, kako kaže letu 2015, pa v prihodnjih člankih.


David Zorman, upravitelj