Centralne banke nepremagljive

Britanci so v nasprotju s praktično vsemi napovedmi izglasovali odhod iz EU. Sprva je trg odreagiral po pričakovanjih z močnim padcem. A že po nekaj dneh se je slika povsem obrnila.

Videli smo močno rast trgov v zadnjih treh tednih. Glavni evropski delniški indeks MSCI Europe je pridobil 10 odstotkov, svetovni indeks MSCI World pa osem odstotkov. Čemu taka rast? Razlog je enostaven. Centralne banke. Nauk za vlagatelje je na tej točki enostaven. Ko se največje tiskarne denarja na svetu odločijo nekaj storiti, bolje, da vlagatelj ni na nasprotni strani palice, saj imajo na svoji strani tako monetarne vzvode kot podporo politike, da izpeljejo zastavljene načrte. Guverner japonske centralne banke Kuroda in japonski premier Abe sta prejšnji teden v zelo sinhronem tonu napovedala dodatne stimulativne ukrepe in tečaj jena je padel, tečaji delnic so zrastli in v enem tednu prinesli vlagateljem skoraj 6-odstotno rast, merjeno v evrih.

Če se vrnemo v Evropo, smo v dneh po izglasovanju odhoda Britancev videli zelo sinhron odziv centralnih bankirjev. ECB je zagotovila, da je pripravljena zagotoviti dodatno likvidnost, če se bo pokazala potreba. Angleška centralna banka je zagotovila likvidnost in napovedala možnost znižanja obrestnih mer. FED je premaknil dvig ameriških obrestnih mer v nepredvidljivo prihodnost. Posledično so kapitalski trgi zrasli in pozabili na negotovost brexita. Spet je vsa pozornost usmerjena v gospodarsko okolje in likvidnost, ki jo generirajo centralne banke. Ta lažen občutek varnosti bo prej ali slej spet presenetil nepripravljene vlagatelje. Rekordne borzne vrednosti, predvsem ameriških delniških trgov so posledica preobilice denarja in nizkih obrestnih mer, saj je poslovanje podjetij sicer dobro, a so rasti večinoma premajhne, da bi podpirale tako bogata vrednotenja. Tako se tudi balon na delniških trgih vse bolj napihuje in se pridružuje največjemu balonu v zgodovini na obvezniških trgih, zelo blizu pa sledi tudi nepremičninski balon. Politika nizkih obrestnih mer je največji ekonomski eksperiment v zgodovini človeštva z najbolj nepredvidljivim rezultatom do zdaj. Slaba stran balonov je, da prej ali slej počijo. Pozitivno v vsej zgodbi je, da centralne banke igrajo celotno igro zelo uigrano, kar pomeni, da vse skupaj lahko traja še dolgo časa. Ne pozabimo, eksperiment se je začel daljnega leta 1971, ko so ZDA ukinile zlati standard in od takrat dalje papirnati denar temelji na zaupanju v državo in njeno gospodarstvo.

Kaj preostane preudarnemu vlagatelju? Kot že večkrat rečeno, je treba sredstva razpršiti med več naložbenih kategorij. Slovenci imamo večino prihrankov v nepremičninah in bankah. Premalo pa obvezniških naložb in delnic globalnih podjetij. Obdobje, ko bodo depoziti ali državne obveznice prinašale nič odstotkov ali celo negativni donos, lahko traja še zelo dolgo časa. V tem obdobju so lahko zelo zanimiva naložba delnice podjetij z zelo dolgo zgodovino izplačevanja stabilnih dividend. Treba je biti aktiven, da iz svojih prihrankov iztisnemo pozitiven donos v tem zahtevnem okolju.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja