Cena nafte raste

Naraščanje napetosti na Bližnjem Vzhodu, nazadnje z zasego britanskega tankerja s strani iranske vojske, je med vlagatelji še dodatno okrepilo občutek negotovosti glede morebitne daljše motnje v oskrbi s surovo nafto, zaradi česar je cena sodčka v začetku tedna ponovno poskočila. Da skok ni bil še višji, je posledica znižanja obetov glede prihodnjega agregatnega povpraševanja zaradi ohlajanja globalne gospodarske aktivnosti.

 

Napetost med »zahodnimi« zaveznicami in Iranom se še vedno stopnjuje in glede na to, da vse strani trmasto vztrajajo pri svojem, kaže, da se bo ta zgodba v bližnji prihodnosti še bolj zapletla. Jedro spora ostaja iranski jedrski program. Iran vztraja pri trditvi, da je jedrski program usmerjen izključno v energetski program, ZDA pa trdijo, da je to zgolj krinka in da Iran pospešeno razvija vojaške jedrske zmogljivosti, s čimer bi se pridružil »ekskluzivni« druščini držav z jedrsko oborožitvijo. Seveda bi v tem primeru komunikacija Zahoda z Iranom (milo rečeno) potekala z nekoliko bolj blagim tonom. Doslej je Amerika za pritiske uporabljala ekonomske subvencije, s katerimi je poskušala ohromiti iransko ekonomijo do te mere, da bi nezadovoljno ljudstvo od oblasti zahtevalo, da naj se za izboljšanje življenjskih razmer uklonijo Američanom. V zadnjem mesecu so se razmere še dodatno zaostrile, novo vrelišče pa je nastalo na izjemno pomembni trgovski poti v Hormuški ožini, kjer naj bi iranska vojska napadla in onesposobila več tankerjev, ki naj bi pluli pod zastavami zahodnih zaveznic. Kaj od tega je res in kaj ne, je težko reči, vsekakor pa posledice teh dogajanj močno vplivajo na sentiment vlagateljev in posledično na ceno surove nafte.

Dejstvo je, da so zadnja dogajanja med vlagatelji še dodatno okrepila občutek negotovosti glede morebitne daljše motnje v oskrbi s surovo nafto. Samo ohlajanju globalne gospodarske aktivnosti lahko pripišemo, da cena črnega zlata ni poskočila bistveno višje. Tudi pri ohlajanju globalnega gospodarstva vidno, če ne celo glavno vlogo igrajo ZDA, saj večina analitikov vidi glavni razlog za upad ekonomske aktivnosti v skoraj leto dni trajajoči grožnji trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Američani so se očitno z novo administracijo odločili, da bodo svetovni javnosti pokazali, kdo je glavni. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo lahko igrali to igro, ne da bi tudi sami občutili negativne posledice tovrstnih dejanj.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 25. julij 2019.

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje KD Skladi, kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad KD Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade KD Novi trgi, KD Indija - Kitajska in KD Latinska Amerika.