Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Indeks volatilnosti VIX najnižje po 2019
Kljub temu, da so bili ta in pretekli teden dejavni pri obeh najpomembnejših centralnih bankah, dogajanje na svetovnih borzah ostaja umirjeno. Najbolj spremljani indeksi trgujejo v relativno ozkem razponu gibanja, razlika med najvišjo in najnižjo doseženo vrednostjo indeksa S&P 500 od konca junija do danes je zgolj 5 %. To kaže na zelo nizko volatilnost. V bolj burnih obdobjih se takšni nihaji nemalokrat zgodijo na tedenski, v izjemnih primerih pa celo dnevni ravni. Indeks VIX, ki spremlja pričakovanja vlagateljev glede kratkoročne volatilnosti ameriškega delniškega trga, je prejšnji četrtek padel na najnižjo raven od konca leta 2019. Tradicionalno burna borzna jesen torej letos vsaj zaenkrat ni upravičila svojega slovesa.

Splošna in jedrna inflacija vsaka v svojo smer
Splošna inflacija v ZDA se je avgusta v primerjavi z julijem zvišala kar za 0,5 % in znašala 3,7 %. A zvišanje splošnega indeksa cen CPI je bilo v skladu s pričakovanji in v veliki meri posledica višjih cen energentov. Več kot polovica mesečne rasti inflacije je šla na račun dražjih pogonskih goriv. Na drugi strani pa se jedrna inflacija še naprej znižuje in je znašala 4,3 %. Jedrna inflacija, ki je očiščena vpliva gibanja bolj volatilnih komponent, dolgoročne inflacijske silnice in trende odraža bolje od splošne. Zato zadnji podatki iz ZDA še niso zaskrbljujoči in bolj ali manj ne spreminjajo pričakovanj povezanih s postopnim umirjanjem inflacije in nadaljnjimi koraki ameriške centralne banke. Slednja bo na zasedanju, ki poteka danes in jutri, ključne obrestne mere verjetno ohranila nespremenjene. Da usidrani inflacijski pritiski popuščajo nakazujejo tudi zadnji podatki o zasebni potrošnji, ki na letni ravni sicer še zmeraj raste, a po občutno nižjih stopnjah kot v preteklih mesecih.

Rekordna depozitna obrestna mera v evrskem območju
Evropska centralna banka je ključno obrestno mero pretekli teden zvišala na 4 %, kar je najvišji nivo od ustanovitve skupne valute. Ob slabših ekonomskih podatkih v zadnjem obdobju so se pred zasedanjem pojavljala ugibanja, da bi lahko septembrsko zvišanje preskočili, kar pa se ni uresničilo. Je pa predsednica Christine Lagarde precej jasno nakazala, da je z desetim zaporednim zvišanjem cikel zaostrovanja denarne politike bržkone zaključen. Vlagatelji na evropskih borzah so bili nad slišanim zadovoljni, glavni delniški indeksi so teden zaključili v zelenem. Manj je bil nad tem navdušen evro, ki je svoje izgube v primerjavi z dolarjem v zadnjim mesecih še nekoliko poglobil in se spustil na 1,06 dolarja za evro.

Vlagatelji alternativo neprepričljivi Kitajski našli v na indijskem trgu
Na Kitajskem so sveži ekonomski podatki vzbudili nekaj upanja na oživitev gospodarske rasti. Industrijska proizvodnja in prodaja na drobno je avgusta porasla nad pričakovanji, po julijskem padcu splošne inflacije, je bila avgusta rast cen znova rahlo pozitivna. A nekoliko boljši podatki vlagateljev na kitajskem trgu še niso prepričali saj tamkajšnji glavni borzni indeksi niso beležili večjih premikov. Povsem drugačno je stanje na drugem največjem izmed trgu v razvoju, osrednji indijski borzni indeks Sensex je gledano v dolarjih od začetka leta pridobil dobrih 10 % in pretekli teden dosegel novo rekordno vrednost. Indija, ki je v prvi polovici letošnjega leta po številu prebivalcev prehitela Kitajsko, je z robustno gospodarsko rastjo uspela prepričati veliko tujega kapitala, ki išče alternative neprepričljivi Kitajski.

Nafta v zadnjih treh tednih pridobila skoraj 15 %
Cena surove nafte WTI je prvič letos dosegla 90 dolarjev za sodček. V zadnjih treh tednih se je borzna cena nafte zvišala že za 14 %. To je sicer precej pod vrhom iz lanskega leta, ko se je nafta dotaknila 123 dolarjev na sodček, a tudi vztrajanje na nivojih v bližini 100 dolarjev na sodček, bi lahko precej zakompliciralo pot do ciljne inflacije. Analitiki na energetskih trgih večjega porasta nad trenutne vrednosti ne napovedujejo, saj šibka gospodarska rast v Evropi in na Kitajskem ter konec poletne sezone potovanj pomenijo nekoliko manjši pritisk na povpraševanje.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljne in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo v igri. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Manjša korekcija po močnih gospodarskih podatkih iz ZDA

Rast delniških indeksov v drugi polovici meseca avgusta je temeljila predvsem na podatkih, ki so nakazovali, da se gospodarska aktivnost in predvsem trg dela nekoliko ohlajata. To naj bi ohladilo politike dvigovanja obresti centralnih bank, predvsem Fed in ECB. A pretekli teden je bila dinamika na borzah ravno obratna. Zadnji gospodarski podatki iz ZDA so bili namreč boljši od pričakovanj, kar je sprožilo manjšo korekcijo delnic, ki so postale zelo občutljive na ugibanja o bodoči politiki obrestnih mer. Večjih premikov vseeno ni bilo. Postopno umirjanje inflacije in mehak pristanek ameriškega gospodarstva ostajata glavna scenarija, tudi po besedah ameriške državne finančne sekretarke in nekdanje guvernerke Fed, Janet Yellen. Borzni indeksi razvitih trgov še naprej vztrajajo blizu rekordnih vrednosti. Da se je gospodarska klima v ZDA izboljšala, kaže tudi zanimiva analiza agencije FactSheet, ki pregleduje zapise tiskovnih konferenc podjetij ob objavah četrtletnih rezultatov. Med nedavno zaključeno sezono objav je 62 podjetij omenilo izraz »recesija«, kar je skoraj pol manj kot v prejšnjem četrtletju, ko je zloveščo besedo vsaj enkrat uporabilo 113 izmed podjetij iz indeksa S&P 500.

Prepoved uporabe Iphonov na Kitajskem
Svoje je k zdrsu indeksov pretekli teden prispevalo podjetje z največjo utežjo v ameriških borznih indeksih, Apple. V preteklih letih smo bili vajeni, da je cena Applove delnice pred težko pričakovano predstavitvijo novih Iphonov rasla, a tokrat temu ni bilo tako. Glavni razlog je bila vest, da bo kitajska komunistična partija svojim vladnim uslužbencem, po nekaterih poročilih pa tudi uslužbencem vseh državnih podjetij, prepovedala uporabo Iphonov. Prav tako vlagatelji niso bili navdušeni nad domnevnimi novimi cenami modelov Iphone 15Pro in Iphone 15Pro Max, ki naj bi bile občutno višje. Applove delnice so se tako pretekli teden pocenile za slabih 6 %.

V pričakovanju podatkov o inflaciji in zasedanja Fed
V sredo (13.9.2023) bodo v ZDA objavili uradne podatke o avgustovski inflaciji. Ekonomisti napovedujejo skok splošne inflacije, ki naj bi se iz julijskih 3,2 % povzpela na 3,6 %. Na mesečni ravni naj bi se cene zvišale za 0,6 %, kar bi pomenilo največji skok po juniju 2022. Za ponovno rast splošne inflacije v ZDA so krive občutno višje cene energentov na čelu z nafto in njenimi derivati. Na drugi strani se jedrna inflacija, ki izključuje volatilne komponente, kot sta energija in hrana, še naprej znižuje. Ker naslednji teden zaseda ameriška centralna banka, bi kakršnakoli presenečenja lahko precej premešala karte na trgih, ki vračunavajo, da bodo pri Fed ključne obrestne mere ohranili na trenutni ravni. Zato vlagatelji ostajajo na trnih, na borzah pa opažamo zmanjšanje aktivnosti in manj prometa.

Evrsko gospodarstvo na robu stagflacije
Eurostat je pretekli teden navzdol revidiral podatke o gospodarski rasti v evrskem območju za drugo četrtletje. Rast BDP je znašala zgolj 0,1 % (po prvotnih podatkih 0,3 %), kar pomeni, da je evrsko gospodarstvo na robu stagflacije. Slabša kondicija evropskega gospodarstva v primerjavi z ZDA se odraža tudi na vrednosti evra, ki je še osmič zapored na tedenski ravni izgubljal in zdrsnil na vrednost 1,07 ameriškega dolarja. Nižja vrednost evra je sicer voda na mlin evropskih izvoznikov, a po drugi strani to pomeni še dražji uvoz ključnih surovin za gospodarstvo, zlasti energentov. Slednji, predvsem utekočinjeni plin, se zadnje tedne draži tudi zaradi napovedanih stavk v nekaterih večjih dobaviteljicah, predvsem v Avstraliji.

Zahtevane donosnosti obveznic blizu lokalnim maksimumom
Ker trgi počasi sprejemajo napovedi centralnih bank, da obrata v politiki obrestnih mer še ne gre pričakovati tako hitro, so se zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice v zadnjih tednih znova približale najvišjim nivojem po letu 2008. Ob izboljšanih gospodarskih napovedih v ZDA, je bila izrazita predvsem rast zahtevanih donosnosti na obveznice z daljšo ročnostjo. Krivulja donosov na 2- in 10-letne ameriške državne obveznice sicer ostaja invertna, a manj izrazito kot v preteklih mesecih. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je bila konec preteklega tedna pri 4,25 %, podobne nemške 2,61 %, slovenske pa 3,44 %.

 

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljne in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo v igri. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitnem popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Prebujena Japonska

 

Japonski indeksi, kot so Nikkei ali MSCI Japan, so vrh doživeli konec leta 1989. Pred skoraj 35 leti. Tudi tisti, ki so takrat komaj začeli delati v finančni industriji, so danes že skoraj v pokoju. Spomin na zlato dobo japonskega kapitalskega trga je za večino le oddaljen privid. Medtem je Japonska postala sinonim za ostarelo industrijsko velikanko, ki je hotela dominirati nad Ameriko, a je pri tem neslavno propadla, saj je rast temeljila na sposojenem denarju in napihnjenih vrednostih. Vendar se zgodba zadnjih nekaj let spreminja. Končno je to prepoznal tudi kapitalski trg.

Japonski kapitalizem je bil od nekdaj nekaj posebnega. Izumil je celo svojo besedo za sistem povezav in navzkrižnega lastništva med podjetji: keiretsu. Je podoben slovenskemu sistemu vzajemnega lastništva in povezav iz začetka 2000 in oba sta neslavno propadla. Podjetja ni silil k učinkovitosti in optimizaciji poslovanja. Sčasoma so to ugotovila tudi japonska podjetja in zadnja leta se ta mreža povezav pospešeno trga in čisti. Japonska podjetja so sicer tehnološko vedno bila v špici svetovnega gospodarstva, a če so vlagatelji zaradi podobnih dejstev kupovali ameriška podjetja, so se japonskih zaradi neprijaznega odnosa predvsem do tujih vlagateljev izogibali. Po letu 2000 se je ta slika začela popravljati, a finančna kriza v 2008 in jedrska nesreča čez nekaj let sta pripeljali japonske delnice na dno, iz katerega se je začel odboj. Padec je bil globok. V obdobju 1989-2010 je indeks tokijske borze Nikkei izgubil več kot 80 odstotkov. Tudi danes v jenih še vedno zaostaja 20 odstotkov za vrhom iz leta 1989, a okrevanje je bilo v zadnjem desetletju impresivno.

Japonska država danes velja za najbolj zadolženo razvito državo, kjer javni dolg presega 260 odstotkov. A ker je velika večina dolga, skoraj 50 odstotkov, v lasti centralne banke, večina preostalega pa v lasti japonskih državljanov, predvsem skozi pokojninske sklade, je zunanjega dolga le za prgišče. To prinaša mirnost v financah. Država je večinoma dolžna sama sebi, kar je za evropske ali ameriške razmere svojevrsten dosežek. Centralna banka BOJ zato vodi svojevrstno monetarno politiko, ki bistveno odstopa od politike ostalih centralnih bank. Obresti so blizu ničle (med -0,10 odstotka in 0,50 odstotka) praktično od sredine devetdesetih. A to s seboj ne prinaša nikakršne inflacije. Zadnjih 20 let se borijo večinoma z deflacijo. Tudi ko smo konec lanskega leta v Evropi in ZDA videli 10-odstotno inflacijo je le-ta na Japonskem dosegla zgolj 3,30 odstotka. Podjetja se zato lahko še naprej poceni zadolžujejo in nemoteno investirajo v širitev in rast poslovanja. Življenjski standard je eden najvišjih na svetu. A domača potrošnja ostaja šibka. Vse bolj staro prebivalstvo, relativno zaprto pred priseljevanjem, troši vse manj. Staro prebivalstvo z visokimi prihranki je blagoslov, ko se država zadolžuje in prekletstvo, ko japonska podjetja želijo povečati prodajo doma. Že desetletja je gospodarstvo izrazito izvozno naravnano in to se še krepi. Tudi ostali gospodarski in politični premiki v zadnjem času so pozitivni. Nekoliko so omilili zaposlovanje tujcev, saj želijo pritegniti talentirane tuje delavce. Počistili so korporacije in dvignili nivo korporativnega upravljanja. Prekinili so nepotrebne in škodljive povezave med podjetji. Podjetja se specializirajo, videli smo nekaj oddelitev in izčlenitev nestrateških podjetij v nova podjetja. Komunikacija in odnos do tujih vlagateljev se je popravil. Podjetja so z bolj osredotočenim poslovanjem dvignila marže, s tem pa financirajo višje dividende in odkup lastnih delnic kot način optimizacije lastniškega kapitala. Pravna varnost podjetij in vlagateljev je zelo visoka, zakonodaja pa stabilna. Posledično je Japonska spet privlačna. Letošnje leto je pritegnila največ mednarodnega investicijskega kapitala med globalnimi regijami. Ostaja druga največja država v globalnem delniškem indeksu s slabimi 6 odstotki, če ne upoštevamo EU kot celote. Vrednotenje japonskega delniškega trga je med 25 in 30 odstotkov nižje kot vrednotenje ameriškega, obenem pa ponuja zanimiva podjetja, ki so absolutno vodilna na marsikaterem trenutno vročem področju. Govorimo o robotiki, digitalizaciji, polprevodnikih, zeleni energiji, električnih avtomobilih in baterijah itd. Globalni kapital išče pot nazaj v japonska podjetja in njihove dobre zgodbe. Tudi slovenski vlagatelji smo aktivni na japonskem trgu, res pa mali vlagatelji večino vložkov naredijo le skozi slovenske globalne sklade. Zdi se, da se je po 30 letih Japonska le prebudila in znova postala željena destinacija za investiranje kapitala. Še posebej sedaj, ko Kitajska nekako izgublja primat najbolj privlačne destinacije za kapital v Aziji.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Indeks S&P 500 gledano v evrih dosegel rekordno vrednost

September zaznamujejo novi začetki. Tako velja tudi za finančne trge, saj se aktivnost na trgih po poletnem zatišju septembra znova poveča. Jesen je v preteklosti že prinesla tudi precej pretresov na borzah. Zelo burna sta bila tudi lanski september in oktober, kjer so rastoče obrestne mere, visoka inflacija in skrhani geopolitični odnosi takrat napovedovali sila negotove čase. Ameriški indeks S&P 500 je lanskega septembra potonil vse do vrednosti okrog 3600 točk. Letos v zadnjo tretjino leta vstopamo povsem v drugačnem vzdušju. Črne gospodarske napovedi se namreč niso uresničile, indeks 500 ameriških elitnih podjetij je v letu dni pridobil skoraj 1000 točk. Gledano v evrih je S&P 500 pretekli teden dosegel celo rekordno vrednost, saj je bila septembra lani vrednost evra in dolarja poravnana, v letu dni pa je dolar pridobil 8% v primerjavi z evrom.

Napetost trga dela v ZDA popušča
Podatki iz ameriškega trga dela so bili pretekli teden znova pod drobnogledom vlagateljev. Število novo ustvarjenih delovnih mest se je avgusta v ZDA občutno znižalo, navzdol so bili revidirani tudi julijski in junijski podatki. Da se trg dela počasi le umirja so nato nakazali tudi podatki o stopnji brezposelnosti, ki se je iz 3,5 % zvišala na 3,8 %, kar je največ po februarju 2022, ter nižjem številu odpovedi. Vse to so za centralne banke in finančne trge dobrodošli podatki. Popuščanje zgodovinsko napetih razmer na trgu dela namreč pomeni manjši pritisk na inflacijo. Vrednotenja na trgih trenutno napovedujejo, da bodo pri Fed na preostalih treh letošnjih zasedanjih ključno obrestno mero ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,50 %.

Izjemna rast danskega farmacevta Novo Nordisk
V petek smo v Evropi dobili novo največjo borzno družbo, tržna kapitalizacija danskega farmacevtskega podjetja Novo Nordisk je namreč za kratek čas presegla francoskega proizvajalca luksuznih izdelkov LVMH, ki se sooča z negotovostjo v zvezi z gospodarskim stanjem na Kitajskem. Izjemna rast Novo Nordiska v letošnjem letu temelji predvsem na revolucionarnih zdravilih proti debelosti po imenu Wegovy in Ozempic. Tržna kapitalizacija podjetja je pri slabih 400 milijardah evrov višja od danskega letnega BDP. Kljub temu, da iz skandinavske države s 6 milijoni prebivalcev prihajajo tudi nekatera druga globalno vplivna podjetja kot je Lego in Maersk, je vpliv Novo Nordiska na državno gospodarsko rast tako velik, da danski ekonomisti razmišljajo o tem, da bi v nadaljnje objavljali ekonomske podatke z in brez vpliva gigantskega farmacevta.

Evrska inflacija se avgusta ni znižala
Pretekli teden so bili objavljeni tudi sveži podatki o inflaciji v evro območju, ki je avgusta merjeno s CPI pri 5,3 % ostala nespremenjena. Jedrna inflacija se je malenkost znižala in prav tako znaša 5,3 %. V poletnih mesecih se je ob turističnem »bumu« zviševala predvsem inflacija v storitvah. Rast cen hrane je na letnem nivoju še zmeraj visoka, a se umirja. Dodatno zvišanje evrskih obrestnih mer na septembrskem zasedanju zato ostaja še naprej v igri, čeprav slabši makroekonomski podatki predvsem iz evropske industrije in Nemčije nasploh znižujejo verjetnost dviga obrestnih mer.

Kitajski juan padel na najnižjo vrednost po letu 2007
Kitajska je sprejela dodatne nove ukrepe za oživitev nepremičninskega sektorja in nekoliko zrahljala denarno politiko. Trgi ocenjujejo te ukrepe kot nezadostne. Ob tem je kitajski juan avgusta v primerjavi z dolarjem zdrsnil na najnižjo raven po letu 2007. Kitajski borzni indeksi so ob zadnjih ukrepih nekoliko pridobili, a deflacijski pritiski, visoka brezposelnost med mladimi, vse globlja kriza v nepremičninskem sektorju in strukturne spremembe so dejavniki, ki vzdržnost kitajske gospodarske rasti v bližini stopenj, ki smo jih bili vajeni v preteklosti postavljajo pod velik vprašaj. Temu primerno vrednotenja na Kitajskem trgu ostajajo pod nivoji iz preteklih let.

Borzna cena surove nafte znova navzgor
Upad inflacije proti ciljnim 2 % in s tem delo centralnih bank bi lahko v naslednjih mesecih zakomplicirala cena surove nafte, ki se je pretekli teden povzpela na 86 ameriških dolarjev za sodček ter rast cen energentov, predvsem plina zaradi napovedane stavke v Avstraliji, ki smo jim priča v zadnjih tednih. S tem je borzna cena črnega zlata prodrla skozi razpon trgovanja, ki se je izpostavil v zadnjih mesecih. Več kot 7 % skok surove nafte WTI v prejšnjem tednu gre pripisati vse nižjim zalogam ter napovedi rezov v količini načrpane nafte iz strani OPEC +.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljni in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo na mizi. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja določeno tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Jackson Hole ni prinesel večjih sprememb
Predzadnji avgustovski teden se je pričel z velikimi pričakovanji. Oči so bile uprte Jackson Hole in redno letno srečanje ameriških in evropskih centralnih bankirjev. A rezultat je bil benigen in v okviru pričakovanj. Posledično na trgih nismo beležili pretiranih premikov. Trgi so tako pretekli teden rahlo zrastli, a premiki so bili relativno majhni in niso bistveno spremenili stanja.

FED je po pričakovanjih napovedal, da bi bile lahko obresti višje precej dalj časa, morebiten rez v obrestnih merah pa se premika v sredino naslednjega leta. Obenem je septembrski dodatni dvig obrestnih mer malo verjeten, saj se inflacija še naprej počasi umirja. Edini del ekonomije, ki še naprej vztraja na zgodovinsko visokih nivojih je trg dela, ki zaenkrat ne kaže znakov popuščanja in omogoča, da se skozi potrošnjo prebivalstva svetovna ekonomija drži v območju rasti. Še naprej se nekoliko poslabšujejo kazalci zaupanja v evropski industriji, a tudi tu se trendi upadanja umirjajo, obenem pa se povečujejo razlike med posameznimi državami, saj so pričakovanja v Nemčiji slabša kot v nekaterih drugih evropskih državah. Skrbi nadaljnje upočasnjevanje Kitajske in njenega gospodarstva. Kitajska naj bi po prvotnih ocenah prispevala pomemben delež k letošnji rasti svetovnega gospodarstva, a to se zdi vse bolj utopičen scenarij. Težave v nepremičninskem sektorju se širijo, brezposelnost med mladimi ostaja visoka, država pa z kozmetičnimi popravki očitno upa, da se bo stanje samo od sebe izboljšalo. Globalni vlagatelji zato pospešeno umikajo kapital iz kitajskih naložb, obenem pa se tudi delež kitajskih nedržavnih investicij v svetu močno zmanjšuje.

AI podobno kot nekoč internet
Na delniških trgih je pretekli teden izstopala Nvidia, ki je postala glavni predstavnik najbolj privlačnih podjetij s področja umetne inteligence (AI). Objavila je rezultate poslovanja za drugi kvartal in le ti so presegli najbolj optimistična pričakovanja. A konec dneva je tečaj delnice vseeno nekoliko upadel, saj je vrednotenje izredno visoko in optimističen scenarij je bil več kot očitno že vračunan v letošnjo izredno, več kot 200% rast cene delnice. Pretekli teden smo lahko opazili povečanje interesa za nekatera druga podjetja, ki bi tudi lahko dobro vnovčila svoje tehnološko znanje iz področja AI, a niso nujno iz tehnološke panoge. Govorimo o podjetjih iz področja industrije in zdravstva. Dejstvo je, da AI evforija močno napihuje vrednosti delnic nekaterih podjetij, a koristi AI tehnologije bodo bistveno širše. Nekaj podobnega, kot se je dogajalo z uvajanjem interneta v vse pore gospodarstva in življenja. Končen rezultat interneta je bil, da je dobičkonosnost rasla v celotni ekonomiji in dobičkovne marže so tudi zaradi digitalizacije danes precej višje kot so bile v 90-ih ali začetku leta 2000.

Padec evra v prid evropskih izvoznikov
Čeprav bi moral imeti sestanek centralnih bankirjev večji neposreden vpliv na cene obveznic so tudi te pretekli teden beležile le manjše premike. Donosi so nekoliko upadli, predvsem zaradi zmanjšanja verjetnosti septembrskega dviga FED-a. Je pa napoved, da bi bile lahko obrestne mere višje dalj časa zopet močneje premaknila dolar, ki je pridobil več kot 1% v primerjavi z evrom. Za evro je po skoraj devetih mesecih znova potrebno odšteti manj kot 1,08 dolarja. To je voda na mlin evropskega gospodarstva in izvoznikov, ki so v pravkar končanem obdobju poročanja rezultatov že ugotavljali, da jim rast evra ni v prid in da jim poslabšuje rezultate.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljni in nadaljnji dvigi obrestnih mer so še mogoči. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja določeno tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitnem popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Avgust na borzi v rdečem

 

Na začetku avgusta je največji svetovni ponudnik delniških  indeksov ameriški MSCI v svojem kvartalnem sporočilu za javnost obvestil finančne trge, da je vključil v svoj Frontier Market Index (MXFM) tudi štiri slovenske delnice. In sicer so člani najuglednejše svetovne druščine s področja Frontier Markets (po slovensko Robni trgi) znova postale delnice Petrola in Zavarovalnice Triglav, prvič pa so v elito vključene tudi delnice Luke Koper in Pozavarovalnice Sava.  Od prej sta kot edina predstavnika Slovenije v tem globalnem indeksu že Krka in Nova Ljubljanska banka.

V preteklosti sta bili tako delnici Petrola kot Zavarovalnice Triglav že članici te indeksne družine, vendar sta zaradi padca likvidnosti iz indeksa izpadli. Zakaj je uvrstitev v indeks pomembna? Ti indeksi, katerih glavna svetovna ponudnika sta ameriški MSCI in angleški FTSE,  so pomembni kazalniki oziroma smerokazi za svetovno industrijo upravljanja denarnih sredstev, v našem primeru gre za delniške naložbe v državah, ki se klasificirajo kot Frontier Markets (FM).  Ta skupina držav je po razvitosti kapitalskih trgov globalno gledano sicer na repu  svetovnega finančnega zemljevida,  a kljub temu nemajhno število investicijskih skladov zaradi razpršitve naložbenega tveganja vlaga na te trge.

Stopničko višje v hierarhiji, pomembnosti in seveda tržni kapitalizaciji so tako imenovani  Emerging Markets (EM ali Trgi v razvoju), za najvišjo stopnjo razvitosti pa MSCI in FTSE določata tako imenovani  Developed Markets (DM oziroma Razviti trgi).

Slovenija oziroma Ljubljanska borza vrednostnih papirjev zaradi majhne tržne kapitalizacije in slabe likvidnosti že nekaj let spada v klasifikacijo Frontier Markets. Pa vendar ta poteza MSCI pri vlagateljih za zdaj še ni obrodila sadov. Prav nasprotno, ameriški investicijski skladi so v minulih 14 dneh po objavi novice močno prodajali delnice Zavarovalnice Triglav, Petrola in Krke. Torej ravno nasprotno, kot bi pričakovali. Razlogi za to niso povezani z uvrstitvijo v indeks, ampak jih  je mogoče treba iskati v pesimizmu na svetovnih borzah, še posebno na delu razvijajočih se trgov.

Tuji vlagatelji namreč zaradi slabega gospodarskega stanja zapuščajo Kitajsko, zato so delniški tečaji krvaveli povsod po tržni klasifikaciji EM. Indeks MXEF, ki predstavlja razvijajoče se trge,  je od začetka avgusta padel za skoraj deset odstotkov, to pa je v petodstotni padec povleklo tudi na začetku omenjeni indeks MXFM, indeks robnih trgov, kamor spadajo naložbe iz naše države.

Ceno delnice Krke je dodatno prizadel padec ruskega rublja, ameriški dolar je bil nekaj dni vreden celo več kot sto rubljev. Spomnimo, lansko poletje se je gibal pri 50 rubljih, kar pomeni, da se je vrednost ruske valute proti dolarju v letu za polovico znižala.

Na močan zdrs tečaja Zavarovalnice Triglav so dodatno vplivale ogromne škode po katastrofalnih poplavah. Veliko je sicer pozavarovano pri drugih zavarovalnicah, vendar za razliko od Pozavarovalnice Sava v Triglavu višine škode niso objavili. Strah pred neznanim je na borzi vedno večji od še tako slabih objavljenih številk,  in vlagatelji so dodatno kaznovali ceno delnice. Slabemu razpoloženju oziroma razprodaji  so se na borzi  tako pridružile tudi delnice Petrola in NLB, indeks SBI TOP pa je od začetka meseca nižje za skoraj deset odstotkov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ameriške državne obveznice ostajajo varno zatočišče na finančnih trgih
Po odličnem juliju, so svetovne borze nekoliko izgubile zalet. Za prekinitev pozitivnega niza je bilo krivo predvsem znižanje bonitetne ocene ZDA iz strani ene izmed treh največjih bonitetnih agencij ter porast zahtevanih donosnosti na trgu obveznic.

Med glavnimi razlogi, da so se pri bonitetni agenciji Fitch odločili za znižanje ocene ameriškega dolga iz najvišje AAA na AA+, je rast javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, negotovi obeti za gospodarsko rast, strožja denarna politika, ter poslabšanje standardov upravljanja, pri čemer je predstavnike Fitch zmotilo predvsem ponavljajoče se zavlačevanje pri pogajanjih o zvišanju dovoljene meje dolga ter neuradno vdor Trumpovih podpornikov v kapitol januarja 2021. Ko je bonitetno oceno ZDA leta 2011 znižala agencija S&P, je ameriški borzni indeks S&P 500 v nekaj dneh izgubil okrog 10 %, tokrat pa je bila reakcija trgov precej manj burna. Da je temu tako, obstaja več razlogov. Leta 2011 je agencija S&P prvič v zgodovini znižala bonitetno oceno ZDA, kar je bil za vlagatelje svojevrsten šok, ki pa se je kasneje izkazal kot pretiran. Prav tako je ameriško gospodarstvo trenutno v boljši kondiciji kot pred 12 leti, ko se je gospodarska rast šele pobirala po veliki finančni krizi, zaupanje vlagateljev pa je posledično bilo nestabilno. Naraščajoč javni dolg sicer predstavlja težavo, s katero se bodo morali v ZDA bržkone slej ko prej spopasti prek zmanjšanja javne porabe oziroma višjih davkov, a ameriške državne obveznice kljub temu ostajajo najpomembnejše varno zatočišče na trgih. Pri tem imajo večjo vlogo kot bonitetne ocene izjemna likvidnost in globina ameriških kapitalskih trgov ter dolarjev status rezervne valute. To je pretekli teden izpostavil tudi Warren Buffet, ki je povečal izpostavljenost njegovega konglomerata Berkshire Hathaway ameriškem dolgu ter ob tem opozoril, da čeprav se ne strinja z vsem, kar počne ameriška vlada, prave alternative dolarju in trgu ameriških državnih obveznic ni.

Trg dela ne nakazuje na recesijo
Število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA je bilo julija nižje od napovedi, predvsem pa nižje kot smo bili navajeni v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ameriški trg dela se torej v zadnjih mesecih nekoliko ohlaja, a številke še zdaleč ne nakazujejo, da bi bila recesija pred vrati. Brezposelnost pri 3,5 % ostaja zelo nizka, povprečni urni zaslužek pa se je na letni ravni zvišal za 4,4 %.

Prodaja Iphonov na letni ravni upadla za 2,4 %
Počasi se zaključuje sezona objav četrtletnih rezultatov. Med podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so že poročala, jih je 79 % preseglo napovedi analitikov, po trenutnih projekcijah, bodo dobički za 5,7 % nižji kot v drugem četrtletju lani. Pretekli teden so rezultate predstavili pri Applu in Amazonu. Prvi je vlagatelje tokrat nekoliko razočaral s slabšo prodajo Iphona, ki predstavlja 48 % prihodkov podjetja. Kljub temu je število plačljivih naročnikov na Applove digitalne storitev preseglo milijardo, kar je denimo skoraj pet krat več od števila Netflixovih naročnikov. Delnice Appla so po objavi rezultatov zdrsnile za okrog 5 %. Na drugi strani pa so pri Amazonu vlagatelje navdušili z boljšimi številkami v segmentu računalništva v oblaku, odlično spletno prodajo in višjimi profitnimi maržami.

Črni oblaki nad britanskem nepremičninskem sektorju
Dogajanje v ZDA, nekaj slabših četrtletnih rezultatov evropskih borznih družb in šibke številke indeksa nabavnih managerjev v proizvodnji so glavni krivci, da so tudi evropski borzni indeksi v avgust krenili obarvani v rdeče. Indeks Stoxx 600 je na tedenski ravni izgubil 2,44 %. Vlagatelje vse bolj skrbijo slabe številke iz evropske industrije in predelovalnih dejavnosti, ki kažejo na precejšno krčenje ekonomskih aktivnosti v poletnem obdobju. Angleška centralna banka je ključno obrestno mero iz 5 % zvišala na 5,25 %. Zvišanje obrestnih mer v Veliki Britaniji povzroča vse več težav na nepremičninskem trgu, kjer so se julija cene na letni ravni znižale za 3,8 %, junijska prodaja hiš pa je upadla za 15 %.

Zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico znova nad pomembno psihološko mejo
Ob solidnih ekonomskih podatkih, je zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico po dolgem času znova presegla 4 %. Zanimivo pa obvezniški trgi bolj ali manj niso reagirali na novico o znižanju ameriške bonitetne ocene, kar potrjuje, da odločitev Fitch-a ni vplivala na zaupanje vlagateljev.

Kitajski nepremičninski sektor ne kaže znakov okrevanja
Na trgih v razvoju zadnji teden nismo beležili večjih premikov. Kitajske oblasti še naprej z manjšimi posegi poizkušajo obrniti trend ohlajanja gospodarske aktivnosti, a nepremičninski sektor kot eden izmed najbolj prizadetih ne kaže znakov optimizma in okrevanja. Vseeno vlagatelji še naprej verjamejo v močnejši kitajski stimulus, zaradi česar kitajske delnice ostajajo špekulativna naložba.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank še vedno diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija upada, a počasneje kot skupne in centralne banke sporočajo, da so nadaljnji dvigi obrestnih mer mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Holu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen ostaja tudi sklad Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši, zato smo kratkoročno znižali priporočilo. Na tej točki je mogoče smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge naložbe, tudi take s fiksnim donosom (obveznice). Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Še en v nizu pozitivnih tednov na svetovnih borzah
Kopica svežih podatkov in novic pretekli teden ni prekinila rasti na borzah. Zasedanje evropske in ameriške centralne banke je minilo v skladu s pričakovanji, četrtletni rezultati podjetij ostajajo zadovoljivi, razpoloženje na trgu še naprej izboljšujejo vzpodbudni inflacijski podatki. Glavni borzni indeksi tako nadaljujejo z rastjo. Evropski Stoxx 600 in ameriški S&P 500 se vztrajno približujeta rekordnim vrednostim iz konca leta 2021.

Trg pozitivno reagiral na sveže rezultate in poteze centralnih bank
Guverner ameriške centralne banke Powell je v dokaj optimističnih tonih nakazal, da se cikel višanja obrestnih mer s še enim 0,25 % dvigom bliža koncu. Fedova ključna obrestna mera je zdaj na nivoju med 5,25 % in 5,5 %. Kaj bodo ameriški centralni bankirji storili na naslednjem, septembrskem zasedanju, bo odvisno predvsem od naslednjih dveh poročil o indeksu cen CPI in stanja na trgu dela. Trenutno se zdi precej verjetno, da so pri Fed cikel zaostrovanja zaključili, a tudi morebiten dodaten dvig za 25 bazičnih točk (0,25 %) trgov bržkone ne bi preveč vznemiril. Ameriško gospodarstvo namreč zaenkrat ostaja presenetljivo odporno na višje obrestne mere. To so potrdili tudi zadnji podatki o BDP, ki je v drugem četrtletju porasel za 2,4 %, kar je občutno nad pričakovanji ekonomistov, ki so napovedovali 1,8 % rast.

Brez večjih šokov so minile tudi zadnje objave rezultatov. Potem, ko so se vlagatelji nekoliko prestrašili negativnega odziva na sicer solidne rezultate Netflixa in Tesle, so bile skrbi pretekli teden bolj ali manj že pozabljene. Pri Googlovem krovnem podjetju Alphabet, so vlagatelje navdušili z odličnimi rezultati na krilih rasti prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja. Kljub visokim stroškom, ki jih prinaša razvoj programa umetne inteligence, s katerim želijo pri Googlu nadoknaditi zaostanek za trenutno vodilnimi na področju AI, je Google v drugem četrtletju še povečal svoje marže, delnice Googla so po objavi rezultatov do konca preteklega tedna poskočile za slabih 10 %. Zadovoljni nad četrtletnimi rezultati so bili tudi delničarji Mete oziroma bivšega Facebooka, Microsofta in Boeinga. Ta teden bomo z zanimanjem spremljali že omenjene podatke iz ameriškega trga dela, ki bodo pokazali, ali je bilo junijsko nižje število novo ustvarjenih delovnih mest zgolj začasno, ali pa se trg dela v ZDA le ohlaja.

Različni podatki znotraj evroobmočja
Tudi pri evropski centralni banki so ključno obrestno mero zvišali za 25 bazičnih točk oziroma 0,25 %. Depozitna obrestna mera znotraj evro območja je zdaj pri 3,75 % kar je najvišje po letu 2001, ko so si pri ECB prizadevali za okrepitev vrednosti novoustanovljene skupne valute. Na redni konferenci po zasedanju je guvernerka ECB Lagardova nekoliko omehčala komunikacijo in namignila, da bi v odvisnosti od takrat aktualnih podatkov tudi pri ECB na septembrskem zasedanju lahko zaključili oziroma vsaj prekinili cikel višanja obrestnih mer. Nalogo evropskih centralnih bankirjev otežuje precej različno stanje med posameznimi državami znotraj evro območja. V Španiji je bila na primer junijska splošna inflacija pri 1,9 % celo malenkost nižja od ciljne, podobno velja tudi za Belgijo in Luksemburg, medtem pa se cela vrsta držav še vedno sooča s trdovratno rastjo cen v bližini 10 %. Izstopajo Slovaška z 11,3 %, Estonija 9 % in Hrvaška 8,3 % inflacijo (velja za junij, merjeno z indeksom CPI). Ekonomska situacija se popravlja tudi v Evropi, saj smo po dveh slabših kvartalih (kvartal negativne rasti in kvartal ničelne rasti) v 2. četrtletju zabeležili 0,3% rast evropskega BDP.

Azijske borze v zelenem
V nasprotju s Fed in ECB so trge na krivi nogi ujeli pri japonski centralni banki, kjer so naznanili, da bodo sprostili razpon gibanja donosnosti na dolgoročne državne obveznice. To bržkone pomeni prvi korak pri zaostrovanju denarne politike. Vest je sprožila manjšo razprodajo na japonski borzi, a tokijski indeks Nikkei si je hitro opomogel in teden končal v zelenem.  Po tem, ko se je politbiro kitajske komunistične partije z predsednikom Xijem na čelu zavezal, da bo zagotovil spodbude za okrepitev domače potrošnje, so pridobivali tudi kitajski borzni indeksi, a tudi ta stimulus še ne moremo označiti za bazuko, ki ga trgi potihoma pričakujejo in ki bi pomenila večjo spremembo v dinamiki trga.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank še vedno diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija se umirja in centralne banke sporočajo, da so nadaljnji dvigi obrestnih mer malo verjetni. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Holu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice postajajo vse dražje in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Donosi so v zadnjih tednih bolj razporejeni med različnimi sektorji

Večina najbolj spremljanih delniških indeksov je pretekli teden še podaljšalo pozitiven niz, ki pri ameriškem industrijskem indeksu Dow Jones zdaj traja že 10 tednov, širši S&P 500 je od meseca marca v rdečem zaključil zgolj 5 tednov in v tem obdobju (gledano v dolarjih) pridobil skoraj 15 %. Zelo enakomerno rast indeksov je v prvem delu leta v veliki meri napajala peščica tehnoloških delnic, zlasti tistih povezanih z umetno inteligenco.  A v zadnjih tednih so se ob vse bolj optimističnih napovedih gospodarske rasti in umirjanja inflacije, zelo dobro odrezale tudi manjše delnice, donosi pa so bili precej bolj razporejeni med različnimi sektorji.

Netflix in Tesla nista zadovoljila visokih pričakovanj vlagateljev
V polnem teku je sezona objav četrtletnih rezultatov. Po zelo vzpodbudnem začetku so bili odzivi pretekli teden nekoliko bolj pesimistični. Med težkokategorniki sta vlagatelje razočarala predvsem Netflix in Tesla. Največji ameriški ponudnik pretočnih vsebin je sicer ob prizadevanjih za preprečevanje nedovoljenega deljenja gesel med uporabniki iz različnih gospodinjstev, zabeležil močno rast novih naročnikov v drugem četrletju (5,9 milijonov) in visok dobiček, a vlagatelje so zmotili predvsem nekoliko slabši obeti za tretje četrtletje. Tudi Tesla je ob rekordni četrtletni dobavi vozil močno povečala dobiček in prihodke, vendar so zaradi nižanja prodajnih cen upadle marže. Cena delnic obeh podjetij je navkljub solidnim rezultatom pretekli teden upadla za okrog 10 %, kar kaže na to, da so pričakovanja vlagateljev ob trenutnih vrednotenjih tehnoloških delnic, zelo visoka. Ta teden rezultate poroča kar 170 podjetij znotraj indeksa S&P 500, med drugim tudi velikani kot je Microsoft, Meta, Google in Amazon, kar bi ob morebitnih presenečenjih lahko povzročilo precejšnje premike na trgu.

Kljub ugodnim trendom, inflacija še zdaleč ni premagana
Da bo na finančnih trgih te dni za obdobje na vrhuncu poletja neobičajno živahno, bodo poskrbeli še centralni bankirji, ta teden namreč zasedajo evropska, ameriška in japonska centralna banka. Kljub ugodnim zadnjim inflacijskim podatkom v ZDA kaže, da pri ameriškem Fed ne bodo še popuščali in ključno obrestno mero vsaj še tokrat zvišali za 0,25 %. Vlagatelji bodo pozorni predvsem na komunikacijo guvernerja Fed Powella, pri čemer trgi pričakujejo namige o koncu zaostrovanja denarne politike. Bolj ali manj je jasno, da bodo tudi pri evropski centralni banki v četrtek naznanili 0,25 % zvišanje obresti, a pot do ciljne inflacije v Evropi se zdi precej bolj trnova kot v ZDA, poteze na naslednjih zasedanjih pa negotove. Kljub temu, da se je junija splošna inflacija znižala, skrbi predvsem jedrna inflacija, ki pri 5,5 % vztraja blizu rekordnih vrednosti.

Svarilo o tem, da je za slavje zmage nad inflacijo še prezgodaj, prihaja tudi iz surovinskih trgov. Zapletena geopolitična situacija namreč predstavlja tveganje na ponudbeni strani. Veliko prahu je tako pretekli teden dvignila novica, da Rusija ne bo podaljšala mednarodnega sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, borzne cene žita so zato pretekli teden zrasle za več kot 10 %, a trenutno še ostajajo precej pod nivoji iz začetka vojne. Za podražitev še enega izjemno pomembnega živila za svetovno prehransko varnost je poskrbela še Indija, ki je kot največja svetovna izvoznica v želji po zagotavljanju lastne prehranske varnosti izvoz riža prepovedala.

Bo japonska centralna banka sledila ostalim?
Čeprav je tudi na Japonskem inflacija junija pri 3,3 % že petnajsti mesec presegala ciljnih 2 %, japonska centralna banka vztraja pri negativnih obrestnih merah. Pred julijskim zasedanjem se zato pojavljajo ugibanja o tem, da bi BOJ lahko končno sledila preostalim najpomembnejšim centralnim bankam. Kitajske oblasti se še naprej izogibajo velikim korakom in zgolj po malih kapljicah dodajajo ukrepe za podporo ekonomiji. A vlagatelji so vse bolj prepričani, da bo to obrodilo sadove, zato se interes za kitajske delnice povečuje. Trg ostaja zelo volatilen, a vzmet je zelo stisnjena in lahko pričakujemo premik na višje nivoje.

Rast vrednosti evra
Kot omenjeno, je inflacija v Evropi precej bolj trdovratna kot v ZDA, posledično se od evropske centralne banke pričakuje, da bo pri zaostrovanju denarne politike vztrajala dlje časa, kar je v zadnjih tednih povzročilo rast vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Evro je pri vrednosti 1,11 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija se umirja, a centralne banke še nakazujejo na dodatne dvige obrestnih mer. A vseeno so ti dvigi praktično končani. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj postal osnoven scenarij. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Hallu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Borze v drugo polletje krenile v zelenem 

Ob ugodnih inflacijskih številkah v ZDA ter obenem solidnih ekonomskih kazalnikih se stave na scenarij mehkega pristanka ameriškega gospodarstva povečujejo. Optimizem se je v minulih dneh iz ZDA prenesel na večino ostalih svetovnih borz, globalni delniški indeksi tudi na začetku druge polovice letošnjega leta pridobivajo. Borzno trgovanje v dneh na vrhuncu poletja zaznamujeta tudi nizka volatilnost in obseg trgovanja. A pred nami je sezona objave rezultatov poslovanja za drugo četrtletje ter obenem pogled do konca leta, tako da v naslednjih tednih lahko pričakujemo porast volatilnosti ter večje premike nekaterih tečajev.

Vlagatelji pozdravili najnovejše podatke o inflaciji v ZDA
Leto dni po vrhu inflacije v ZDA, so junijski uradni podatki pokazali, da je trend dezinflacije (upadanje stopnje rasti cen) čez lužo dobil pospešek. Merjeno z indeksom CPI so se cene na letni ravni zvišale zgolj za 3 %, v dvanajstih mesecih se je torej inflacija v ZDA iz 9,1 % spustila za dobre dve tretjini. A zaradi izjemno visokih cen energentov v tem času lani in posledično zelo visoke primerjalne osnove, bodo podatki o splošni inflaciji še nekaj mesecev varljivi. Trgi so se zato še bolj razveselili podatkov o jedrni inflaciji (očiščena vpliva gibanja cen hrane in energentov), ki se je iz majskih 5,3 % znižala na 4,8 %, kar kaže na to, da se tudi rast cen trdovratnih komponent inflacije (predvsem storitev) vse bolj umirja. Za piko na i spodbudnim novicam o inflaciji v ZDA so poskrbeli še podatki o indeksu cen industrijskih proizvodov, cene proizvajalcev so se namreč na letni ravni zvišale zgolj za 0,1 %.

Začetek sezone objav četrtletnih rezultatov
Ne glede na vzpodbudne podatke o inflaciji v ZDA, pa bodo pri ameriški centralni banki na zasedanju, ki bo potekalo prihodnji teden, zelo verjetno ključno obrestno mero zvišali za dodatnih 0,25 %. Glede na trenutna vrednotenja na trgu, naj bi to bilo zadnje zvišanje. Trgi nato v nasprotju z napovedmi centralnih bankirjev računajo na premor in serijo nižanj obrestnih mer v prihodnjem letu, kar trenutno poganja rast na borzah, obenem pa predstavlja tveganje v primeru, če se scenarij normalizacije inflacije in mehkega pristanka ne uresniči.

Poleg inflacije in centralnih bank, v središče pozornosti vlagateljev prihajajo objave četrtletnih rezultatov borznih družb. Analitiki za podjetja znotraj indeksa S&P 500 napovedujejo 7 % upad dobičkov v primerjavi z drugim četrtletjem lani. Sezono objav so odprle največje ameriške banke in letalski prevozniki. Rezultati so zaenkrat večinoma nad napovedmi analitikov, kar skupaj z ugodnimi ekonomskimi podatki krepi pričakovanja, da se bo rast dobičkov v prihodnjih četrtletjih ponovno okrepila.

Veliki met na romunski borzi
Najboljši teden v zadnjih nekaj mesecih je zabeležil evropski indeks Stoxx 600, ki je pridobil skoraj 3 %. Še naprej gre zelo dobro tudi ljubljanski in ostalim borzam v regiji. Posebej velja izpostaviti romunsko borzo, ki je nedavno precej pozornosti požela z največjim letošnjim IPO-jem (prva javna ponudba delnic) v Evropi letos. Gre sicer za največjega proizvajalca energije v državi – Romania’s Hidroelectrica čigar 80 % lastnik je romunska država. Zanimanja za nakup delnic je bilo veliko, proizvajalka energije, ki ima v lasti več kot 180 hidroelektrarn je kmalu po uvrstitvi na borzo postala prva romunska delniška družba, ki je presegla tržno vrednost 10 milijard ameriških dolarjev. To romunski borzi omogoča, da bo počasi iz statusa mejnega trga oziroma »frontier market« napredovala med trge v razvoju oziroma »emerging markets«.Prav pridobitev statusa trga v razvoju je glavni cilj strategije razvoja trga kapitala do leta 2030, ki ga je nedolgo nazaj sprejela slovenska vlada. A kljub visokim donosom in zajetnim dividendam v zadnjem obdobju, ostaja obseg trgovanja na ljubljanski borzi nizek, zanimanja podjetij za iskanje kapitala na domačem kapitalskem trgu pa zelo malo. Pot do statusa, ki prinaša večjo prepoznavnost in privlačnost za tuje vlagatelje, se zaenkrat zdi še precej dolga.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija se umirja, a centralne banke še nakazujejo na dodatne dvige obrestnih mer. A vseeno so ti dvigi praktično končani. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj postal osnoven scenarij. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.