Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Lanski borzni poraženci so letošnji zmagovalci 
Pretekli teden je bilo trgovanje na ameriških borzah praznično okrnjeno, vseeno pa so najbolj spremljani indeksi še nekoliko izboljšali odličen izkupiček iztekajočega se meseca in nenazadnje tudi leta. Ob dokaj vzpodbudnih podatkih o inflaciji in gospodarski rasti v ZDA vlagatelji optimistično zrejo v preostanek leta. Za razliko od lani, so se v dosedanjem delu leta veliko bolje od povprečja odrezale hitro rastoče delnice na čelu s tehnološkimi velikani. Od prvega januarja do petka (24.11.2023) je indeks ameriških delnic z visoko tržno kapitalizacijo pridobil kar 36,7 %, podoben indeks preostalih delnic pa 4,8 %. Ta dva podatka lepo prikazujeta prevladujočo dinamiko na borzah v zadnjih dveh letih. Ob visoki inflaciji in zategovanju denarne politike so bile lani v prednosti delnice iz panog, ki so manj občutljive na višje obrestne mere, zlasti pa energetske delnice. Inflacija se je v zadnjih mesecih močno znižala, trgi pa v pričakovanju sproščanja denarne politike – po nekaterih aktualnih tržnih projekcijah bi lahko, kljub drugačnim napovedim centralnih bankirjev prihodnje leto videli že 3 do 4 znižanja ključnih obrestnih mer, znova favorizirajo rastoče (growth) delnice.

Neutrudni ameriški potrošniki
Podaljšan vikend ob dnevu zahvalnosti v ZDA poleg tradicionalne večerje zaznamuje tudi črni petek in »cyber« ali tehnološki ponedeljek. V petih dnevih, ki veljajo za enega simbolov ameriške potrošniške kulture, so Američani lansko leto samo na spletu opravili za dobrih 35 milijard dolarjev nakupov. Letos so bile številke po podatkih Adobe Analytics še za dobrih 5 % višje, v primerjavi z letom 2017 pa se je spletna prodaja na ta praznični podaljšan vikend v ZDA skoraj podvojila. Na črni petek so Američani letos samo prek spletne prodaje potrošili 9,8 milijard dolarjev, kar je enako dobrim 15 % slovenskega BDP v lanskem letu. Pri tem je pomembno dodati, da je šla porast prodaje v letošnjem letu v veliki meri na račun povečanega povpraševanja in ne višjih cen. Poleg še zmeraj relativno dobre kondicije ameriških potrošnikov, gre silovito rast potrošnje pripisati tudi spremenjenim navadam, saj je zaradi možnosti enostavnega in hitrega spletnega nakupovanja prek mobilnih telefonov več impulzivnih nakupov.

Nemčija bo še četrto leto zapored presegla omejitev zadolževanja
Nemčija tudi letos ne bo upoštevala najvišje dovoljene meje neto letnega strukturnega primanjkljaja v višini 0,35 % letnega BDP. Gre za ukrep, ki so ga Nemci v prizadevanju za zagotavljanje fiskalne stabilnosti uvedli po krizi 2008 ter ga bolj ali manj uspešno poskusili vpeljati tudi v drugih evropskih državah. Nemško ustavno sodišče je prenos neporabljenih izposojenih »covidnih« sredstev na sklad za financiranje projektov potrebnih za posodobitev nemške industrije in boj proti podnebnim spremembam, označilo kot neustavno. Nemška vlada je zato izkoristila možnost začasne ukinitve omejitve zadolževanja v primeru izrednih razmer. Po dveh letih epidemije Covid in lanski energetski krizi, bo to že četrto leto, ko bo zgornja meja presežena. Pojem »izredne razmere«, ko gre za zadolževanje, torej postaja vse bolj fleksibilen, tudi pri pregovorno discipliniranih Nemcih.

Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so še naprej drsele. Ob povečanih možnostih za to, da bodo centralne banke kmalu začele s sproščanjem denarne politike in v zadnjih tednih znova večjim povpraševanjem po novo izdanih ameriških državnih obveznicah, je zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico konec prejšnjega tedna znašala 4,47 %, podobno nemško pa 2,63 %.

Kitajske delnice blizu lokalnih minimumov
Kitajska država še naprej poizkuša z raznimi ukrepi zamejiti nepremičninsko krizo, ki pa se vse bolj preliva v krizo zaupanja potrošnikov. Sedaj želijo, da banke neposredno pomagajo nepremičninskim podjetjem, obenem pa praktično demonstrirajo, da so nekatera prevelika, da bi propadla. A vsi ti ukrepi še zmanjšujejo zaupanje zahodnih vlagateljev v kitajski kapitalski trg, ki ga zaradi vmešavanja oblasti in tedenskega spreminjanja nekaterih pravil vse več vlagateljev vidi kot trg, kamor je izredno tvegano vlagati. To je pocenilo delnice na nivoje, ki jih nismo videli praktično 20 let in za izrazito špekulativno naravnane vlagatelje trg postaja dovolj privlačen, da počasi vstopajo na trg.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so končani. Vlagatelji sicer upajo na hiter obrat politike obrestnih mer in posledične prva reze že spomladi. A verjetno so ta pričakovanja preveč optimistična in obrestne mere bodo očitno ostale višje dalj časa. Inflacija se umirja, trg dela ostaja relativno močan in čeprav se gospodarska aktivnost upočasnjuje, svetovno gospodarstvo predvsem zaradi storitev ostaja v območju rasti. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno vrednotene in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši, čeprav najnovejši podatki poslovanja podpirajo trenutne delniške nivoje. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Kombinacija obvezniških in delniških naložb trenutno predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti. Med posameznimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh, donosi pa presegajo bančne depozite, obenem pa vlagatelju omogočajo fleksibilnost ki je pri bančnem depozitu nad 1 letom ni. Obveznice lahko ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarijo še kapitalski dobiček. Tehnološke delnice ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne rasti in s tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje, saj z pozitivnimi zgodbami kot si AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo zelo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato ostajamo previdni in dajemo znotraj sklada večji poudarek Indiji in njenim naložbam. Indija namreč postaja najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, s močno rastjo srednjega razreda in relativno dobro pravno varnostjo temelječo na anglo saksonski zakonodaji ter demokratično izvoljenimi predstavniki oblasti. Lahko rečemo, da Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske iz preloma tisočletja.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Ugodni inflacijski podatki iz ZDA so ohranili pozitivno vzdušje na borzah
Pozitiven zagon na borzah se je ob novih vzpodbudnih inflacijskih podatkih ohranil tudi v preteklem tednu. Septembrski in oktobrski padci so že skoraj v celoti izničeni, najbolj spremljani borzni indeksi so gledano v dolarjih blizu najvišjih nivojev letos. Gledano v evrih je bila rast nižja, evro je namreč pretekli teden pridobival in se približal vrednosti 1,09 ameriškega dolarja za evro.

V ZDA so bili v ospredju predvsem sveži podatki o inflaciji, ki so pokazali, da je oktobra inflacija po treh mesecih znova upadla in bila merjeno s CPI pri 3,2 %. Največ so k znižanju prispevale nižje cene energentov na čelu s pogonskimi gorivi. Nekoliko bolj počasi, a vseeno vztrajno, se niža tudi jedrna inflacij (očiščena vpliva gibanja cen hrane in energentov), ki je bila na letni ravni 4 %. Omeniti velja še zanimive izsledke iz letne raziskave o enem največjih ameriških praznikov, večerji na zahvalni dan, ki jo opravlja ameriški urad za kmetijstvo. Tradicionalna večerja v ZDA, ki ga praznujejo na četrti četrtek v novembru, bo letos v povprečju stala 61,17 dolarjev kar je 4,5 % manj kot lani, še zmeraj pa občutno več kot leta 2021. Takrat so Američani za pojedino, na kateri ne sme manjkati puran, krompir in bučna pita, povprečno morali odšteti 53,31 dolarjev. Če so vlagatelji na večjem delu ameriškega delniškega trga nad zadnjimi podatki o ohlajanju cenovnih pritiskov zadovoljni, drugače velja za ameriške trgovce. Po objavi četrtletni rezultatov so delnice največjega izmed njih, Walmarta, na podlagi slabših napovedi zaradi padca cen nekaterih artiklov ter povečane previdnosti potrošnikov, zdrsnile za več kot 8 %. Sezona rezultatov v ZDA je sicer minila pozitivno, dobički največjih ameriških borznih družb v celoti gledano ostajajo nad pričakovanji.

Zahtevane donosnosti obveznic so se dodatno znižale
Še pred dobrimi tremi tedni so zahtevane donosnosti na najbolj spremljane evropske državne obveznice dosegale najvišje nivoje v ciklu, kar je stopnjevalo pritisk na evropske delnice in zaskrbljenost v zvezi z višjimi stroški odplačevanje dolga. A zgolj nekaj nekoliko bolj vzpodbudnih podatkov povezanih z inflacijo je bilo dovolj, da se je sentiment na evropskih borzah v zadnjih treh tednih občutno izboljšal. Zahtevana donosnost na 10 letno nemško državno obveznico, ki se je oktobra povsem približala 3 %, je padla na okrog 2,6 % na podobno italijansko pa iz 5 % na 4,36 %. Padec zahtevanih donosnosti obveznic je blagodejno vplival na evropske delniške indekse.

Dejavno je bilo tudi na domačem borznem parketu. Indeks SBI TOP je prebil razpon trgovanja, ki se je vzpostavil po avgustovskih poplavah in od začetka meseca pridobil slabih 5 %. Po dobrih četrtletnih rezultatih poslovanja so največ pridobile delnice NLB in Telekom Slovenije.

4 urno srečanje med Bidnom in Xijem v San Franciscu
Ko sta se pred 12 meseci na Baliju sestala kitajski predsednik Xi in ameriški Biden, so nekateri poznavalci napovedovali, da bi srečanje na indonezijskem otočju lahko predstavljajo pozitivni preobrat v zadnjih letih precej labilnih odnosih med velesilama. A zgolj dva meseca kasneje je incident s kitajskimi (domnevno vohunskimi) baloni na ameriških pomenil nov velik korak nazaj v odnosih med vodilnima silama globalnega juga in zahoda. V vmesnem času se je obseg poslovanja med državam zmanjšal, ZDA so omejile izvoz naprednih čipov na Kitajsko, v obratni smeri pa so bile vzpostavljene omejitve izvoza nekaterih surovin. Puščice so bile izstreljene tudi na geostrateškem nivoju, predvsem v zvezi s Tajvanom. Vseeno je pretekli teden srečanje med Xijem in Bidnom potekalo v relativno dobrem vzdušju. Predsednika sta se med drugim dogovorila za ponovno vzpostavitev komunikacije med obema vojskama, Kitajska pa bo omejila proizvodnjo in izvoz opioida fentanil, glavnega krivca za razmah epidemije drog v ZDA. Kljub vsemu pa državi ostajata naravni rivalki z različnimi stališči na mnogih pomembnih področjih, večjega pozitivnega preboja v odnosih zato vsaj v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati. Dodatno tveganje za odnose med velesilama bi lahko predstavljala morebitna ponovna izvolitev Trumpa na predsedniških volitvah prihodnje leto.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so končani. Vlagatelji sicer upajo na hiter obrat politike obrestnih mer in posledične prva reze že spomladi. A verjetno so ta pričakovanja preveč optimistična in obrestne mere bodo očitno ostale višje dalj časa. Inflacija se umirja, trg dela ostaja relativno močan in čeprav se gospodarska aktivnost upočasnjuje svetovno gospodarstvo predvsem zaradi storitev ostaja v območju rasti. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno vrednotene in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši, čeprav najnovejši podatki poslovanja podpirajo trenutne delniške nivoje. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi  Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Kombinacija obvezniških in delniških naložb trenutno predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti. Med posameznimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh. Slednje predstavlja poleg solidnega obrestnega donosa še potencial za kapitalski dobiček, seveda ob predpostavki da začnejo zahtevani donosi na borzah padati. Tehnološke delnice so sicer visoko vrednotene, a predstavljajo otok rasti in s tem v tem okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje, saj z pozitivnimi zgodbami kot si AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato znižujemo priporočilo in obenem ocenjujemo, da nekatere druge delniške oziroma obvezniške naložbe v tem trenutki ponujajo bolj privlačen profil vlaganja.

Inflacijski pritiski se umirjajo

 

 

To je pomirilo številne vlagatelje, ki so se bali besed Jeroma Powella, da bo ameriški Fed še lahko zategoval obrestne mere, če bo to potrebno. Le desetina odstotne točke nižja inflacija od pričakovanj je bila torej dovolj, da so delniški trgi dobili nov zagon in doživeli enega boljših dni, ki smo jih videli v tem letu. Prav tako so porastle cene obveznic – donos na ameriških desetletnih državnih obveznicah se trenutno giblje okrog 4,5 odstotka, na nemških pa se je ustavil malo nad 2,6 odstotka. Terminski trgi so odstranili scenarij še enega dviga v ZDA in zdaj vračunavajo 80-odstotno verjetnost znižanja obrestnih mer do konca maja.

Mala podjetja so precej bolj občutljiva za visoke stroške refinanciranja dolga, zato je bil premik tehtnice na stran potencialnega nižanja obrestnih mer v 2024 več kot spodbuden za njihovo prihodnje poslovanje. Posledično je po objavi inflacijskih podatkov indeks Russell 2000, ki vključuje 2000 mali podjetij, v torek zrasel za več kot 5,5 odstotka.
Prav tako k postopnemu zniževanju inflacije uspešno prispeva upadanje cene nafte, ki se trenutno giblje okrog 76 dolarjev za sodček in se je v enem letu znižala za več kot deset odstotkov. Prav nižje cene nafte so povzročile, da je bila številka ameriškega PPI nepričakovano negativna. Oktobrska Vvednost PPI nam namreč pove, da so se vrednosti izdelkov, ko ti zapustijo produkcijsko linijo, znižale za 0,5 odstotka na mesečni ravni.

Srečanje Bidna in Xija

V San Franciscu je potekalo srečanje med predsednikom Združenih držav Amerike in Kitajske. Joe Biden je poudaril, da so pogovori prinesli napredek pri oživitvi odnosov med svetovnima velesilama, predvsem z dogovori o ponovni vzpostavitvi vojaške komunikacije med državama, odprtem dialogu glede umetne inteligence in boju proti fentanilu. Na večerji se je kitajski predsednik srečal tudi z Elonom Muskom, Larryjem Finkom in Timom Cookom ter drugimi direktorji največjih ameriških podjetij, da bi privabil tuj kapital na Kitajsko. Kljub napredku pri oživitvi vezi pa skrbi Bidna izjava na koncu novinarske konference, kjer je Xi Jinpinga še vedno diktator.
Dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu

Na Ljubljanski borzi v teh tednih podjetja objavljajo rezultate poslovanja v tretjem četrtletju. NLB je presenetila s čistim dobičkom 144,2 milijona evrov v tretjem četrtletju, s čimer je dobiček glede na isto obdobje lani povečala za 18 odstotkov. Prav tako je napovedi analitikov in lastne cilje presegel Telekom Slovenije, ki je v treh četrtinah letošnjega leta ustvaril 39,923 milijona evrov čistega dobička (dva odstotka več kot v primerljivem obdobju lani). Indeks SBITOP je od začetka meseca pridobil 2,4 odstotka in se trenutno giblje pri 1,205 evra.

 

Matej Škerlep, kvantitativni analitik

 

Srečanje Bidna in Jinpinga s črno piko

 

Na večernem dogodku se je kitajski vodja srečal tudi z Elonom Muskom, Larryjem Finkom, Timom Cookom in drugimi predstavniki vodilnih ameriških podjetij, z željo, da bi privabil zunanje investicije v Kitajsko. Kljub napredku pri krepitvi meddržavnih vezi vzbuja skrb Bidnova zaključna izjava na tiskovni konferenci, v kateri je Xi Jinpinga ponovno označil za diktatorja.

V torek so bili objavljeni spodbudni podatki o oktobrski inflaciji v Ameriki. Pozitivno so presenetili vlagatelje, saj so številke pokazale, da na mesečni ravni ni bilo rasti inflacije; napovedali so 0,1-odstotno. Tudi temeljna inflacija, ki izključuje vplive energije in hrane zaradi njune volatilnosti, je bila za 0,1 odstotka nižja od pričakovanj ekonomistov.

 

 

To je pomirilo mnoge vlagatelje, ki so se bali besed Jeroma Powlla, da bo Fed še naprej zategoval obrestne mere, če bo to potrebno. Le za desetino odstotne točke nižja inflacija od pričakovanj je torej zadoščala, da so delniški trgi dobili nov zagon in doživeli enega boljših dni, ki smo jih videli v tem letu. Porasle so tudi cene obveznic: donos ameriških 10-letnih državnih obveznicah se trenutno giblje okrog 4,5 odstotka, pri nemških se je ustavil malo nad 2,6 odstotka. Terminski trgi so odstranili scenarij še enega dviga v ZDA in sedaj vračunavajo 80-odstotno verjetnost znižanja obrestnih mer do konca maja 2024.

Mala podjetja so precej bolj občutljiva za visoke stroške refinanciranja dolga, zato je bil premik tehtnice na stran potencialnega nižanja obrestnih mer v prihodnjem letu več kot spodbuden za njihovo prihodnje poslovanje. Posledično je po objavi inflacijskih podatkov indeks Russell 2000, ki vključuje 2000 malih podjetij, v torek zrasel za več kot 5,5 odstotka.

K postopnemu zniževanju inflacije prispeva tudi upadanje cene nafte, ki se trenutno giblje okrog 76 dolarjev za sodček in je v enem letu padla za več kot 10 odstotkov. Prav nižje cene nafte so povzročile, da je bila številka ameriškega PPI nepričakovano negativna. Oktobrska vrednost PPI nam namreč pove, da so se vrednosti izdelkov, ko ti zapustijo produkcijsko linijo, znižale za 0,5 odstotka na mesečni ravni.

 

 

V zadnjem mesecu smo videli tudi oživitev dogajanja na trgu kriptovalut. Bitcoin se po 18 mesecih ponovno približuje vrednosti 38.000 dolarjev, v zadnjem mesecu je valuta v primerjavi z dolarjem pridobila že več kot 30 odstotkov. Razlog tiči v upanju kriptonavdušencev, da bo SEC (ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev) odobrila prijave za bitcoin ETF, ki bi mnogim institucionalnim vlagateljem omogočal vlaganje v kriptovalute preko skladov, ki kotirajo na borzi (ETF).

 

Matej Škerlep, kvantitativni analitik

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Normalizacija inflacije še ni samoumevna
Borze se letošnjo jesen držijo zgodovinskih sezonskih trendov, po katerih rdečima septembru in oktobru sledi vlagateljem veliko bolj prijazen zaključek leta. Ameriški S&P 500 je denimo v dosedanjem delu novembra v pridobil že dobih 5 %. Izkupiček bi bil bržkone še nekoliko večji, če ne bi razpoloženja na borzah pretekli teden umirila glavna predstavnika obeh najpomembnejših centralnih bank. Guverner Fed Powell in predsednica ECB Lagardova sta trge posvarila pred pretiranim navdušenjem nad nedavnimi podatki o inflaciji in opozorila, da bo pot do dokončne normalizacije inflacije dolgotrajna in trnova.

Centralni bankirji so previdni tudi zaradi lekcij iz zgodovine, ki učijo, da so obdobja povišane inflacije pogosto sestavljena iz več »vrhov«. Posledično bodo centralni bankirji bolj previdni pri opuščanju zaostrene denarne politike. Inflacija v 70ih, na katero se je Powell že večkrat skliceval, je denimo prvi vrh dosegla pri 12 %, se nato sredi desetletja spustila pod 5 %, konec 70ih in na začetku 80ih pa presegla 13 %. Šele nato je takratni guverner Feda Paul Volcker obrestne mere privil celo do 20 %, kar je povzročilo precej bolečine v gospodarstvu, a tudi dokončno umiritev rasti cen.

Evropske delnice se solidno soočajo z nižjo gospodarsko rastjo
Makroekonomski podatki v Evropi ostajajo šibki, pri čemer negativno izstopa Nemčija. Indeksi nabavnih managerjev PMI še naprej kažejo na krčenje zlasti v industrijskih dejavnostih. Po 0,1 % padcu evrskega BDP v tretjem četrtletju kaže, da se bo evropsko gospodarstvo pozimi težko izognilo tehnični recesiji. Indeks STOXX Europe je pretekli teden malenkost izgubil, a kljub izzivom s katerimi se sooča stara celina, je indeks 4 % višje kot na začetku letošnjega leta.

Na Kitajskem znova deflacija
Slabše se z ohlajanjem domačega gospodarstva spopada kitajska borza. Indeks Shanghai Composite je od začetka leta izgubil dobra 2 %. Zadnji ekonomski podatki so znova zmanjšali upanje za hitro okrevanje. Kitajski izvoz se je na letni ravni skrčil za 6,4 %, inflacija pa je bila zopet negativna – cene merjeno s CPI so se na letni ravni znižale za 0,2 %.

Dogajanje na trgu obveznic ostaja živahno
Neobičajno veliko pozornosti vlagateljev, so ob povečanem obsegu izdaje, deležne avkcije ameriških državnih obveznic. Vlagatelji namreč budno spremljajo, kako bo povpraševanje po obveznicah sledilo povečani ponudbi. Pretekli teden je nizko povpraševanje po novo izdanih 30 letnih ameriških obveznicah povzročilo rast zahtevanih donosnosti na celotnem obvezniškem trgu. Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so pod oktobrskimi nivoji, a nihajnost ostaja povišana. Vlagatelji v 10 letno ameriško državno obveznico so konec preteklega tedna zahtevali 4,63 %, na podobno nemško pa 2,7 %.

Nafta najnižje v zadnjih mesecih
Šibka gospodarska rast na Kitajskem in v Evropi ter posledično nižji obeti o povpraševanju po nafti, so pretehtali nad vplivom geostrateških napetosti na Bližnjem vzhodu. Borzne cene črnega zlata so tako pretekli padle na najnižji nivo po juliju. Če je bila cena sodčka surove nafte WTI še pred tremi tedni 89 dolarjev, je bila konec preteklega tedna pri 77 dolarjih. To sicer lajša evropske energetske skrbi pred zimo, a po drugi strani tudi sporoča, da je šibko povpraševanje po energentih tudi odraz nižjega povpraševanja v svetovnem gospodarstvu zaradi počasnejše rasti.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so končani. A obrestne mere bodo očitno ostale višje dalj časa in prilagajanje gospodarstva na novo realnost še traja. Inflacija se umirja, trg dela ostaja relativno močan in čeprav se gospodarska aktivnost umirja svetovno gospodarstvo predvsem zaradi storitev ostaja v območju rasti. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno vrednotene in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši, čeprav najnovejši podatki poslovanja podpirajo trenutne delniške nivoje. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Kombinacija obvezniških in delniških naložb trenutno predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti. Med posameznimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh. Slednje predstavlja poleg solidnega obrestnega donosa še potencial za kapitalski dobiček, seveda ob predpostavki da začnejo zahtevani donosi na borzah padati. Tehnološke delnice so sicer visoko vrednotene, a predstavljajo otok rasti in s tem v tem okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje, saj z pozitivnimi zgodbami kot si AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato znižujemo priporočilo in obenem ocenjujemo, da nekatere druge delniške oziroma obvezniške naložbe v tem trenutki ponujajo bolj privlačen profil vlaganja.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Odboj globalnih borznih indeksov
Pričakovanja glede prihodnje denarne politike ostajajo ključni dejavnik gibanja na globalnih finančnih trgih. Ob nekoliko milejših tonih predstavnikov Fed, ECB in drugih pomembnih centralnih bank ter ekonomskih podatkih, ki nakazujejo, da so obresti trenutno na dovolj visokih nivojih za nadaljevanje trenda upadanja inflacije, se je rast zahtevanih donosnosti obveznic ustavila, delniški indeksi pa so precej pridobili.

Fed še drugič zapored pavziral
Pri ameriški centralni banki so pretekli teden pričakovano znova pavzirali in ključno obrestno mero ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,5 %. Guverner Fed, Powell je v svojem govoru sicer dopustil možnost za še kakšen dvig v naslednjih mesecih, a obenem izpostavil, da trenuten nivo obrestnih mer dovolj učinkuje na gospodarstvo, zaradi česar bodo pri Fed na naslednjih zasedanjih previdni. Vlagatelji so bili nad slišanim zadovoljni. Pozitiven sentiment so nato konec preteklega tedna okrepili še podatki iz ameriškega trga dela, ki iz meseca v mesec sicer močno nihajo, a z jasnim trendom umirjanja rasti. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je namreč iz rekordno nizke stopnje 3,4 %, izmerjene aprila letos, do oktobra zvišala na 3,9 %, kar je največ po začetku leta 2022. Trgi si podatke tolmačijo kot dovolj slabe, da se bo Fed lahko odmaknil od politike zaostrovanja, obenem pa dovolj dobre, da ne bodo močneje ogrozili položaja potrošnika in gospodarske rasti.

Nekoliko v senci centralnih bank in makroekonomskih podatkov je v polnem teku sezona objav četrtletnih rezultatov podjetij. Kljub temu, da nekatere multinacionalke na čelu z Applom in Alphabetom niso navdušile, so v celoti gledano rezultati boljši od napovedi. Indeks S&P 500 je pretekli teden v dolarjih pridobil 5,9 %, kar je bil najboljši teden v letošnjem letu. Še nekoliko več (6,6 %) je pridobil tehnološki indeks Nasdaq. Indeks podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo Russel 2000, je teden sklenil 8 % v zelenem in s tem v celoti izničil padce v dosedanjem delu leta.

Evrska inflacija upadla več od napovedi
V zadnjih dveh tednih smo dobili več pozitivnih podatkov povezanih z evrsko inflacijo. Rast cen merjeno s CPI je bila oktobra v evro območju na letni ravni zgolj še 2,9 %, jedrna inflacija je upadla na 4,2 %. K padcu splošne inflacije so največ prispevale nižje cene energentov, ki so se na letni ravni pocenili za 11,1 % ter upočasnitev rasti cen hrane, alkohola in tobačnih izdelkov. Davek višjih obrestnih mer in ohlajanja gospodarstva se počasi začenja odražati tudi na evropskem trgu dela, stopnja brezposelnosti se je iz rekordno nizkih nivojev malenkost povišala in znaša 6,5 %. Odpuščanja so se povečala predvsem v predelovalnih dejavnosti, kjer je ohlajanje najbolj občutno. Kljub temu pa zgodovinsko gledano trg dela tudi na stari celini ostaja zelo robusten in niti približno ne odraža gospodarstva na pragu recesije.

Soglasnost centralnih bankirjev
Ugodni inflacijski podatki so tokrat olajšali odločitev evropskih centralnih bankirjev, ki so za razliko od zasedanj v preteklih mesec, na oktobrskem bolj ali manj soglasno podprli odločitev, da ključne obrestne mere ohranijo nespremenjene. Enako potezo kot pri ameriški in evropski centralni banki, so v preteklih dveh tednih potegnili tudi pri angleški, kanadski, češki, novozelandski in poljski centralni banki. Če povzamemo, so torej obrestne mere na nivojih potrebnih za normaliziranje inflacije, osrednje vprašanje pa ostaja, kako dolgo bodo na teh nivojih vztrajale in kako odporno bo ostalo gospodarstvo. Na podlagi povečanih pričakovanj, da je bil vrh obrestnih mer že dosežen, so zahtevane donosnosti na najbolj spremljane evropske državne obveznice upadle, delniški indeksi pa pridobivali. Evropski delniški indeks STOXX 600 je pretekli teden sklenil 3,41 % v zelenem.

Na trgih v razvoju brez večjih sprememb
Oktobrski podatki indeksa nabavnih managerjev na Kitajskem so bili znova neprepričljivi, PMI indeks v predelovalnih dejavnostih je spet v območju, ki kaže na krčenje aktivnosti. Kljub temu so borzni indeksi na trgih v razvoju pod pozitivnim vplivom bolj optimističnih napovedi politik vodilnih svetovnih centralnih bank nekoliko pridobivale. Kitajska država z dodatnim stimulativnim ukrepom v višini dobih 100 milijard dolarjev skuša razrešiti gospodarske težave, a vlagatelji to ocenjujejo kot nezadosten ukrep. Gospodarske težave se samo s stiskanjem denarja ne bodo razrešile, saj so vzroki globlji in so le delno posledica manjše pripravljenosti kitajskih potrošnikov h trošenju.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so končani. A obrestne mere bodo očitno ostale višje dalj časa in prilagajanje gospodarstva na novo realnost še traja. Inflacija se umirja, trg dela ostaja močan, gospodarska aktivnost se umirja a svetovno gospodarstvo predvsem zaradi storitev ostaja v območju rasti. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno vrednotene in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah še naprej previdni, čeprav so najnovejši podatki poslovanja podprli trenutne delniške nivoje. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zelo verjetno zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh. Tehnološke delnice so sicer visoko vrednotene, a predstavljajo otok rasti in s tem v tem okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih gradnikov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato znižujemo priporočilo in obenem ocenjujemo, da nekatere druge delniške oziroma obvezniške naložbe v tem trenutki ponujajo bolj privlačne profil vlaganja.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Borze pod vtisom dogajanja na Bližnjem vzhodu
Tragična vojna na Bližnjem vzhodu je pustila pečat tudi na svetovnih borzah, a pretresi na trgih so bili neprimerljivi s tistimi februarja lani, ob začetku vojne v Ukrajini. Kot običajno, ko gre za geostrateške napetosti in konflikte na področju Bližnjega vzhoda, se je nihajnost najbolj povečala na energetskih trgih. Po precej znatni korekciji na začetku preteklega tedna, je borzna cena nafte zgolj v petek poskočila za 5 % in se znova približala vrednosti 90 dolarjev za sodček. Še ena značilna reakcija trgov ob geostrateških šokih je beg kapitala v varna zavetja, za kar veljajo predvsem državne obveznice, ameriški dolar in plemenite kovine – vrednosti vseh treh so pretekli teden naraščale. Najbolj spremljani delniških indeksi, so ob umirjanju rasti zahtevanih donosnosti obveznic, pretekli teden malenkost pridobili. Vojna je vplivala tudi na razmerja med posameznimi panogami, največ so pridobile cene delnic podjetij iz obrambne industrije in energetske delnice, izgubljali so letalski prevozniki.

Zadnji korak pri umirjanju inflacije najtežji
Sveži podati o septembrski inflaciji v ZDA so pokazali, da so se cene merjeno s CPI na letni ravni zvišale za 3,7 %. To je že tretji mesec zapored, ko se inflacija v ZDA ni znižala (tudi avgusta je indeks CPI znašal 3,7 %). Največ so k zvišanju cen na letni ravni prispevali stanovanjski stroški in energenti, medtem ko se rast cen hrane umirja. Uresničujejo se torej napovedi, da bo zadnji korak pri umirjanju inflacije najtežji. To potrjujejo tudi pričakovanja predstavnikov Fed, ki inflacije pri ciljnih 2 % ne vidijo vse do leta 2026. Največje ameriške banke so vzpodbudno začele sezono objav četrtletnih rezultatov – Citigroup, Wells Fargo in JPMorgan Chase so namreč presegli napovedi analitikov tako po prihodkih kot po čistem dobičku. Analitiki napovedujejo, da je bila letna rast dobičkov med podjetji znotraj indeksa S&P 500 v tretjem četrtletju rahlo pozitivna, kar bi pomenilo prekinitev niza treh zaporednih četrtletji upadanja. Ob preostalih največjih ameriški bankah bo ta teden zanimivo spremljati še rezultate nekaterih drugih velikih ameriških podjetij kot so Tesla, Procter&Gamble, Netflix in Lockheed Martin.

Višje cene nafte bi lahko vplivale na nadaljnje poteze centralnih bank
Evropski delniški indeks STOXX 600 je prekinil niz treh zaporednih negativnih tednov. Zahtevane donosnosti (obratno sorazmerne z gibanjem cene) evropskih državnih obveznic so se po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu znižale, še večji upad so preprečili podatki o trdovratni inflaciji v ZDA. Poročilo o septembrskem zasedanju evropske centralne banke razkriva, da so predstavniki ECB z dokaj trdno večino podprli zvišanje ključne obrestne mere na rekorden nivo v evrskem območju. Prekinitev zviševanja ključnih obrestnih mer na naslednjem, novembrskem zasedanju, se zdi bolj ali manj že dorečena, medtem ko zvišanje na decembrskem zasedanju ostaja na mizi. Pri tem je potrebno dodati, da so se od septembrskega zasedanja po mnenju ECB povečala tveganja na energetski trgih, kar bi lahko dodatno zakompliciralo nadaljnje odločitve o višini obrestnih mer. Zadnje projekcije ECB za prihodnje leto namreč temeljijo na predpostavki, da bo povprečna cena nafte 82 dolarjev na sodček, višje cene bi pomenile dodaten pritisk na inflacijo. Na Češkem in Madžarskem, kjer so se soočali s še precej višjo inflacijo kot države članice evrskega območje, se je septembra rast cen močno upočasnila. Pri naših vzhodnih sosedih so pretekli teden objavili, da se je letna inflacija iz avgustovskih 16,4 % znižala na 12,2 %, na Češkem pa iz 8,5 % na 6,9 %.

Žezlo rasti trgov v razvoju prevzema Indija
Po t.i. praznikih zlatega tedna, se je pretekli teden odprla kitajska borza. Precej mešani ekonomski podatki nikakor ne prepričajo vlagateljev. Lokalni kitajski vlagatelji ostajajo zelo previdni, globalni vlagatelji pa vse bolj spreminjajo svoj dolgoročni pogled na kitajsko. V njej ne vidijo več gonila rasti ampak gospodarskega bolnika. Žezlo rasti trgov v razvoju zato vse bolj prevzema Indija, ki je zadnjih nekaj let s pametno ekonomsko politiko in dobrim Covid odzivom uspela obdržati gospodarsko aktivnost na zavidljivo visokem nivoju. Kitajska pa vse bolj postaja globalni izvoznik deflacije, saj se je splošna inflacija na kitajskem septembra sicer zvišala na 0,1 %, a ostaja bistveno nižja kot drugod, obenem pa se indeks cen proizvajalcev ostaja 2,5 % negativen, kar pomeni da evropska in ameriška podjetja kupujejo dobrine ceneje.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani, a centralne banke ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad proti 2% prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo raste. Mehak pristanek je osnoven scenarij, čeprav se zopet krepijo stagflacijski strahovi. Vlagatelji vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in ta zamik lahko predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zelo verjetno zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh. Tehnološke delnice so sicer visoko vrednotene, a predstavljajo otok rasti in s tem v tem okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih gradnikov portfelja. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.

Korekcija na ameriški borzi

 

      FOTO: Jason Reed/Reuters

 

30-letna obrestna mera za fiksni kredit v Ameriki tako znaša okoli osem odstotkov, kjer je bila nazadnje leta 2000. Obrestne mere za denar na banki pri večjih bankah pa znašajo od štiri do pet odstotkov. Višja cena denarja seli naložbe vlagateljev iz bolj tveganih v bolj varne. Tako so letos zanimivi predvsem skladi denarnega trga, ki tudi že v Evropi prinašajo letne donose v rangu dobrih treh odstotkov. Selitev denarja se pozna tudi na delniških trgih. Ameriški borzni indeks S&P 500 je tako od konca julija zabeležil korekcijo v višini okoli sedem odstotkov. Za evropske vlagatelje so bili padci bistveno nižji, saj je dolar proti evru v istem obdobju pridobil skoraj enak odstotek. Evro je bil pod pritiskom predvsem zaradi slabše ekonomske situacije.

Nemški motor se ustavlja, tudi preostale države lahko pričakujejo podobno usodo čez nekaj mesecev. Posledično vlagatelji menijo, da bodo obrestne mere v Evropi kmalu nižje. To je sicer v nasprotju s komunikacijo ECB. Kdo bo imel na koncu prav, bo pokazal čas. Preko luže pa šele nekateri zadnji podatki kažejo, da so se razmere v gospodarstvu nekoliko poslabšale, a so vseeno še vedno nadpovprečno dobre. Predvsem trg dela ostaja močan, pozna se tudi staranje in upokojevanje prebivalstva, ki zmanjšuje bazen delovne sile. V ZDA trenutno 62,8 odstotka vseh prebivalcev štejemo v delovno silo. Pred covidom-19 je ta delež znašal 63,3 odstotka, pred dvajsetimi leti pa več kot 66 odstotkov. Vidimo, da vedno manj ljudi dela, staranje prebivalstva pa ima na te številke velik vpliv. Tako lahko kljub visokim obrestnim meram in ohlajevanju ekonomije še naprej pričakujemo, da bo trg delovne sile ostal zelo močan. Podobna situacija je tudi v Evropi, ko delavcev kljub upočasnjevanju ekonomije še vedno ni dovolj.

Vidimo, da so višje obrestne mere začele učinkovati, inflacija se znižuje. Vseeno pa je gospodarska slika še naprej dobra in zdi se, da je lahko korekcija na delniškem trgu v ZDA lepa nakupna priložnost. Delnice se namreč višje obrestne mere v svoje tečaje že vračunale in kakršen koli namig, da so dosegli vrh pri obrestnih merah, lahko privede do višjih tečajev na delniških trgih. Poleg tega se pomikamo proti koncu leta, ko sezonski faktorji že pozitivno vplivajo na tečaje, zdi pa se tudi, da bodo rezultati ameriških podjetij za tretje četrtletje nad pričakovanji.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Obveznice krojile gibanje delniških indeksov 
Skok zahtevanih donosov državnih obveznic je pretekli teden dodobra razburkal borzno dogajanje. Po tem, ko so bile obveznice skozi dolgo obdobje ekstremno nizkih obrestnih mer in posledično zelo nizkih zahtevanih donosnosti potisnjene v kot, se je v zadnjem letu in pol to ekspresno spremenilo.

Celotni globalni trg obveznic je občutno večji od delniškega trga. Dogajanje na trgu obveznic v primerjavi s pogosto iracionalnimi delniškimi trgi navadno bolje odraža stanje in pričakovanja glede prihodnosti na finančnih trgih in v gospodarstvu. Donosnosti državnih obveznic so osnova za določanje t.i. netvegane stopnje donosa (ang. risk free rate), na podlagi katere so nato vrednotene vse vrste naložbe in pričakovanja vlagateljev. Veliki premiki na trgu obveznic lahko predstavljajo tudi tveganje za možne šoke v finančnem sistemu, kar smo v zadnjem letu dni videli že dva krat – najprej ob nenadnem porastu zahtevanih donosnosti britanskih državnih obveznic novembra lani, nato pa še v mini bančni krizi v ZDA, ko so morale banke za zagotavljanje likvidnosti svoje naložbe v državne obveznice prodajati z velikimi izgubami, česar nekatere regionalne ameriške banke niso preživele.

Iz vseh zgoraj opisanih razlogov ne čudi, da je bilo dogajanje na glavnih svetovnih borzah pretekli teden v veliki meri zaznamovano z gibanjem zahtevanih donosnosti najbolj spremljanih obveznic, ki so v skladu s pričakovanji glede (strožje) denarne politike, poskočile na najvišje nivoje v zadnjih 16 letih – zahtevana donosnost na 10 letno ameriško obveznico je v petek dosegala 4,8 %, podobno nemško 2,89 %, slovensko pa 3,75 %.

Presenetljivo močan trg dela
A ekonomski podatki še naprej kažejo, da se svetovno gospodarstvo na strožje pogoje zadolževanja prilagaja bolje od pričakovanj. Še zlasti to velja za ZDA, kjer so najnovejše številke iz trga dela v petek močno presenetile. Število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA se je septembra povečalo za 336.000, kar je bilo kar dva krat več od napovedi ekonomistov, ki so pričakovali, da se bo poletno sproščanje napetega trga dela nadaljevalo tudi v september. Borze so na podatke reagirale precej zmedeno. Najprej so se v luči predvidevanja, da močan trg dela pomeni več prostora za strožjo denarno politiko, zahtevane donosnosti obveznic dodatno zvišale, cene delnic pa upadle. Nato pa je zadnje ure petkovega trgovanja sledil odboj borznih indeksov. Razlog za takšno reakcijo gre deloma iskati v podatku, da se kljub še zmeraj napetem trgu dela, rast plač v ZDA umirja, kar pomeni manjši pritisk na inflacijo. Predvsem pa je to še en dokaz, da so trgi na kratek rok pogosto iracionalni ter podvrženi informacija, ki se zgolj zdijo pomembne, a na daljše obdobje nimajo pomembnega vpliva. Indeks S&P 500 je buren teden zaključil s pozitivnim izkupičkom in pridobil 0,5 %.

Italijanski javni dolg znova pod drobnogledom
Tudi dogajanje na evropskih borzah so diktirala gibanja najbolj spremljanih obveznic. Največ pozornosti so deležne državne obveznice Italije, ki je zaradi visokega javnega dolga in nizke gospodarske rasti že dolgo znana kot ekonomski bolnik Evrope. Zahtevana donosnost na 10 letno italijansko državno obveznico je splezala že prek 4,90 %. Na zmanjšano zaupanje v italijanski javni dolg je ob zaostrenih razmerah na globalnem trgu, vplivala še vest, da je italijanska vlada zvišala napoved javnofinančnega primanjkljaja. Evropski delniški indeksi so pretekli teden zaključili z rahlimi pocenitvami.

Boljše številke na Kitajskem, ki pa še ne nujno pomenijo okrevanja
Medtem, ko so bile kitajske borze pretekli teden zaradi praznikov zaprte, zadnji ekonomski podatki iz Kitajske kažejo, da se gospodarska aktivnost nekoliko pobira. Po vrsti spodbujevalnih ukrepov, ki jih je avgusta uvedla kitajska vlada, se je malenkost umirilo upadanje prodaje novih nepremičnin, a za oznanitev konkretnejšega okrevanja na trgu nepremičnin in gospodarske rasti je še prezgodaj.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani. A politike centralnih bank ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij, čeprav se zadnje tedne zopet krepijo stagflacijski strahovi. Vlagatelji vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in ta zamik lahko predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Vse privlačnejše obveznice
Globalni borzni indeksi so še četrti teden zaporedoma zaključili v rdečem, a pocenitve ostajajo omejene in so zgolj delno pokvarile sliko zelo donosnega dosedanjega dela leta. Dodatno je za evropske vlagatelje padec na ameriških borzah ublažila rast vrednosti ameriškega dolarja. Povsem drugače velja za dogajanje na trgu obveznic, kjer se skokovita rast zahtevanih donosnosti nadaljuje. Donosnost 10 letne ameriške državne obveznice, ki je eden najbolj spremljanih finančnih instrumentov in referenca na trgu dolžniških vrednostnih papirjev, je pretekli teden začasno presegla 4,6 %, kar je največ po letu 2007. Rastejo tudi zahtevani donosi evropskih državnih obveznic. Nemška 10 letna je pri 2,85 %, podobna slovenska pri 3,72 %, italijanska pa pri 4,78 %. Ob padanju inflacije v ZDA in evrskem območju to pomeni, da so realni donosi obveznic vse bolj privlačni.

V ZDA največ izgubljale panoge, ki so občutljive na višje obrestne mere
V zadnjih tednih je bilo največ negativnega sentimenta na segmentih trga, ki so občutljivi na višje obrestne mere. Indeks delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000 je septembra v dolarjih izgubil 6 %. Več kot 7 % so septembra izgubile delnice nepremičninskih podjetij. Razlog za to je jasen. Povprečna hipotekarna obrestna mera v ZDA je najvišja v zadnjih 23 letih, prodaja novih bivalnih nepremičnin je po podatkih ameriške vlade avgusta na mesečni ravni upadla za 8,7 %. 6 mesečni euribor je prvič po letu 2008 presegel 4 %. Občutne padce so beležile tudi delnice iz sektorja javnih storitev, za katere je značilna relativno visoka zadolženost in posledično višji stroški financiranja, vlagatelji pa jih zaradi rasti, ki je podobna rasti BDP ter izplačila stabilnih dividend radi primerjajo z obveznicami. Na drugi so se bolje odrezale delnice iz sektorja financ, ob rasti cene nafte znova pridobivajo tudi energetske delnice.

Poleg rasti zahtevanih donosnosti obveznic je vlagatelje na ameriških borzah vznemirjala še možnost zaprtja ameriške vlade. Predstavniški dom kongresa, v katerem imajo večino republikanci, namreč ni sprejel načrta o podaljšanju financiranja dodatne porabe. Nova politična farsa v ZDA, zaznamovana s sporom in grožnjami o odstavitvi znotraj republikanske stranke in domnevnim poskusom sabotaže glasovanja s pomočjo sprožitve požarnega alarma, se je končala z začasnim 30 dnevnim kompromisom, ki pa v tem obdobju ne predvideva nadaljnje finančne pomoči Ukrajini.

Ta teden bodo v prvem planu sveže številke iz trga dela, ki bodo pokazali, ali se je trend ohlajanja trga dela nadaljeval tudi v september. Spomnimo – avgusta je ameriško gospodarstvo ustvarilo 187.000 novih delovnih mest, kar je bilo precej pod povprečjem 271.000 delovnih mest v zadnjih 12 mesecih in stopnja brezposelnosti se je zvišala na 3,8 %. Ob tem se počasi začenja tudi sezona objav četrtletnih rezultatov za 3. četrtletje. Dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 so v drugem četrtletju upadli za 7,1 %, a analitiki za tretje četrtletje napovedujejo, da bo upad manjši.

Najnižja evrska inflacija po oktobru 2021
V luči stališča o podpori Ukrajini, so veliko prahu požele parlamentarne volitve na Slovaškem. Volitve je dobila stranka bivšega premierja Roberta Fica, ki je pred leti že moral odstopiti zaradi očitkov o korupciji ter ob aferi umora preiskovalnega novinarja. Njegova stranka Smer SSD lahko sestavi vladajočo koalicijo in Slovaška bi lahko ob Madžarski bržkone postala druga država članica EU in zveze Nato, ki nasprotuje podpori Ukrajini. Podobno nas v naslednjih tednih čakajo še volitve na Poljskem. Ob političnih premikih v Evropi in bližajočih se predsedniških volitvah v ZDA, se podpora zahoda Ukrajini zdi manj samoumevna kot pred nekaj meseci. V nasprotju z večjim delom letošnjega leta, je bil septembra izplen vlagateljev na evropskih borzah boljši kot na ameriških. Razlog gre iskati predvsem v manj zaostrenih napovedih ECB v primerjavi z ameriškim FEDom. Prav tako kaže pozitivne znake popuščanje inflacije, ki se je septembra v evrskem območju znižala na 4,3 %. Veseli predvsem padec jedrne inflacije, ki se je iz avgustovskih 5,3 % spustila na 4,5 %. Še bolj občuten padec splošne inflacije preprečujejo znova dražji energenti na čelu z pogonskimi gorivi, padec vrednosti evra in še naprej močno povpraševanja po storitvah.

Vse pomembnejša spremenljivka pri odločitvah evropske centralne banke postajajo razlike med posameznimi državami. Medtem, ko so na Nizozemskem septembra imeli celo deflacijo, je v Sloveniji inflacija znova zrasla in se merjeno s CPI zvišala na 7,1 %. K temu so največ prispevale podražitve električne energije zaradi odprave ukrepa zmanjšanega plačila prispevkov. Domači borzni indeks SBI TOP je v zadnjih tednih bolj ali manj stagniral in ostaja dobrih 5 % pod vrednostmi izpred avgustovskih poplav.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani. A politike centralnih bank ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij, čeprav se zadnje tedne zopet krepijo stagflacijski strahovi. Vlagatelji vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in ta zamik lahko predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.