Tektonske spremembe v kitajski farmaciji

 

Predvsem v generičnem segmentu so bili upadi izraziti. Prvotni načrt vlade je bil, da podjetje, ki ponudi najnižjo ceno zdravil, dobi celotno naročilo. Pred kratkim pa so pravilo spremenili in po novem velja, da bodo posel pridobili najugodnejši trije ponudniki. Kitajska vlada se je tako sistematično lotila prevetritve trga. Na Kitajskem je namreč več kot 4000 farmacevtskih podjetij. Večina je manjših generičnih, kjer je nadzor slabši. Z ukrepi želijo zmanjšati število manjših podjetij in vzpostaviti red ter na drugi strani utrditi močna domača podjetja, ki bodo v prihodnosti lahko konkurirala zahodnim podjetjem. Zavedajo se, da je močna domača farmacevtska panoga na daljši rok nujna. S konsolidacijo na generični strani želijo omogočiti, da bodo imela obstoječa podjetja dovolj prostih denarnih sredstev, s katerimi lahko začnejo razvijati inovativna zdravila. Zdi pa se, da lahko v prihodnosti tudi na Kitajskem pričakujemo nekaj farmacevtskih imen, ki bodo svetovno znana. Glavna ovira ostaja znanje zaposlenih, vendar se stvari izboljšujejo. Kitajska tradicionalna medicina počasi izgublja veljavo, vedno več ljudi ima dostop do preverjenih zdravil. Tudi glede na število novih zaposlenih v agenciji za zdravila vse kaže na to, da se dogajajo resne spremembe.

Transformacija na področju kitajskega zdravstva je očitna in se bo nadaljevala tudi v prihodnosti. Spremembe so pozitivne in lahko največ prinesejo predvsem prebivalstvu. Na drugi strani pa bodo lastniki podjetij lahko prav tako lepo nagrajeni. Seveda pa pot ne bo lahka in bodo vmes tudi globoki padci. Eden takšnih se je zgodil tudi v lanskem letu.

 

Države lahko zaslužijo

 

Pod velikim političnim pritiskom se je konec julija znašel tudi guverner ameriškega Feda Jerome Powell, saj ga je predsednik Donald Trump javno pozival k drastičnemu znižanju obrestne mere. Powell je podlegel pritiskom in naredil kompromis z znižanjem obrestne mere za 0,25 odstotka ter skrajšal ukrep zniževanja bilance banke za en mesec. Ukrep je nekako nesamozavestno zagovarjal kot odziv na upočasnitev predelovalne panoge in zaostrovanje trgovinske vojne. Kot nekakšno zavarovanje za ohranjanje pozitivne gospodarske dinamike. Dodal pa je tudi namig, da bi ob večjem zaostrovanju nadaljeval z denarno stimulacijo.

Seveda ni bilo treba čakati dolgo. Trump, nezadovoljen z znižanjem obrestnih mer samo za 25 bazičnih točk, je hitro napovedal nove carine na kitajsko blago v začetku septembra, ko naj bi se nadaljevali pogovori o trgovini s Kitajsko. Na tej podlagi je trg že vgradil v svoja pričakovanja, da je večja globalna denarna poplava spet tu. Zahtevane donosnosti obveznic so se znižale. Nemška desetletna obveznica je pri -0,53 odstotka že krepko negativna.

In kje je tu Slovenija? Obveznice naše države lepo sledijo trendu na globalnih trgih. Zadnji ukrepi so tudi slovensko krivuljo donosnosti prestavili v negativno območje vse do deset let. Če se je na začetku leta Slovenija za deset let zadolžila še po dobrem odstotku, lahko državna zakladnica danes z izdajo celo zasluži.

                   Vir: Bloomberg in lastni izračun

In kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Zdi se, da so se tveganja trgovinskih vojn začela dejansko odvijati. Dokler ne bomo videli ohlajanja retorike in pozitivnih dejanj, se bo treba na negativne donose obveznic kar navadite, saj centralne banke nimajo čarobne palice za podpiranje ekonomije. Bo pa zanimivo opazovati, ali bo uspelo toplo vodo odkriti nekdanji ministrici za finance močno zadolžene Francije, Cristine Legarde, ki bo po vsej verjetnosti novembra na čelu ECB nasledila Draghija.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 7. avgust 2019.

 

Cena nafte raste

 

Napetost med »zahodnimi« zaveznicami in Iranom se še vedno stopnjuje in glede na to, da vse strani trmasto vztrajajo pri svojem, kaže, da se bo ta zgodba v bližnji prihodnosti še bolj zapletla. Jedro spora ostaja iranski jedrski program. Iran vztraja pri trditvi, da je jedrski program usmerjen izključno v energetski program, ZDA pa trdijo, da je to zgolj krinka in da Iran pospešeno razvija vojaške jedrske zmogljivosti, s čimer bi se pridružil »ekskluzivni« druščini držav z jedrsko oborožitvijo. Seveda bi v tem primeru komunikacija Zahoda z Iranom (milo rečeno) potekala z nekoliko bolj blagim tonom. Doslej je Amerika za pritiske uporabljala ekonomske subvencije, s katerimi je poskušala ohromiti iransko ekonomijo do te mere, da bi nezadovoljno ljudstvo od oblasti zahtevalo, da naj se za izboljšanje življenjskih razmer uklonijo Američanom. V zadnjem mesecu so se razmere še dodatno zaostrile, novo vrelišče pa je nastalo na izjemno pomembni trgovski poti v Hormuški ožini, kjer naj bi iranska vojska napadla in onesposobila več tankerjev, ki naj bi pluli pod zastavami zahodnih zaveznic. Kaj od tega je res in kaj ne, je težko reči, vsekakor pa posledice teh dogajanj močno vplivajo na sentiment vlagateljev in posledično na ceno surove nafte.

Dejstvo je, da so zadnja dogajanja med vlagatelji še dodatno okrepila občutek negotovosti glede morebitne daljše motnje v oskrbi s surovo nafto. Samo ohlajanju globalne gospodarske aktivnosti lahko pripišemo, da cena črnega zlata ni poskočila bistveno višje. Tudi pri ohlajanju globalnega gospodarstva vidno, če ne celo glavno vlogo igrajo ZDA, saj večina analitikov vidi glavni razlog za upad ekonomske aktivnosti v skoraj leto dni trajajoči grožnji trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Američani so se očitno z novo administracijo odločili, da bodo svetovni javnosti pokazali, kdo je glavni. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo lahko igrali to igro, ne da bi tudi sami občutili negativne posledice tovrstnih dejanj.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 25. julij 2019.

V pričakovanju rezultatov za drugi kvartal

 

Vlagatelji sicer tokrat največ pričakujejo od finančnih podjetij. Višji nakupi lastnih delnic, ki posledično zvišujejo dobičke na delnico, so glavni razlog za pričakovano rast dobičkov v višini 4,3 odstotka. Znotraj farmacevtskega sektorja smo bili v zadnjem tednu deležni tudi precejšnih sprememb na političnem področju. Trumpova administracija je namreč ukinila predlog zakona, ki bi zvišal pritisk na cene na področju zdravstvenih zavarovalnic. Posledično so njihove delnice močno zrastle. United Health Group se je okrepil za okoli sedem odstotkov. Podobne rasti sta dosegla tudi Humana in Anthem. Se je pa med vlagatelje priplazil strah, da bi lahko administracija pritisnila na proizvajalce. Zato so cene delnic nekaterih podjetij, denimo Mercka, upadle za okoli 3 do 4 odstotke. V predvolilni tekmi je zdravstvo vedno na tapeti in tako bo verjetno tudi tokrat. Do tokrat je sicer še kar nekaj časa in vlagatelje bo to verjetno skrbelo nekoliko kasneje. Kaže, da bodo dobički v drugem kvartalu na podobnih ravneh kot pred letom dni. Dobri makroekonomski podatki na področju dela, inflacije in tudi gospodarstva nasploh se ne prelivajo v višje dobičke podjetij. Zavedati se je treba, da so marže ameriških podjetij rekordne in da bo višje dobičke prinesla samo višja prodaja. Ta pa ob rasti BDP v razponu med dvema in tremi odstotki težko še zraste. Za višje cene delnic so potrebna višja vrednotenja, ki pa ob ponovnem razvrednotenju cene denarja niso nemogoča.

Ameriška podjetja bodo tudi letos generirala presežna denarna sredstva, ki jih bodo vlagateljem vrnila v obliki dividend in z nakupi lastnih delnic. V prvem kvartalu so izplačala skupaj več kot 300 milijard dolarjev (na letni ravni to znese preko 1300 milijard dolarjev). Skupni bruto donos za vlagatelje pa tako znaša 5,4 odstotka in je med višjimi v zadnjih letih. Pričakovanja za drugi kvartal so tako relativno nizka. Ali jih bodo podjetja presegla, bomo kmalu videli.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 17. julij 2019.

Slovenski gospodarski cikel v zamiku za globalnim

 

Po drugi strani je zanimiv vpogled v objavo Luke Koper, ki beleži rast prihodkov, a predvsem zaradi sprememb v strukturi tovora. Količinsko se je tovor zmanjšal za en odstotek, opazno pa je upočasnjevanje predvsem v segmentu avtomobilov, kjer smo padec prodaje zaznali globalno in kjer se koncentrirajo globalne trgovinske napetosti. Šestnajstodstotni padec količinskega pretovora avtomobilov je lahko pregovorno lakmusov papir, ki kaže na upočasnjevanje svetovne trgovine in predvsem industrije. Dejansko podatki, ki v zadnjih mesecih prihajajo iz svetovnega gospodarstva, ne vzbujajo velikega zaupanja, saj se zdi, da je evropska industrija že v recesiji, medtem ko se storitve (kamor spada tudi zavarovalništvo in bančni sektor) držijo relativno dobro in nad vodo držijo celotno evropsko gospodarstvo.

ECB posledično napoveduje ukrepanje. Pričakuje se še dodatno znižanje obrestne mere (z -0,4 na -0,6 odstotka) ter ukrepe vnašanja dodatne likvidnosti na trge (odkupe obveznic). To daje zagon ameriškim in evropskim delniškim trgom, vendar rast, ki temelji zgolj na višji likvidnosti, zahteva določeno mero previdnosti.

Če se vrnemo v Slovenijo, lahko z gotovostjo rečemo, da je pri nas gospodarski cikel zamaknjen za globalnim. Dolžina zamika je različna in odvisna od fleksibilnosti globalnih logističnih verig, a v praksi to pomeni v povprečju 6–12 mesecev. Tako nekateri slovenski avtomobilisti že čutijo ohlajanje, medtem ko ga, recimo, storitveni sektor še ne. A dejstvo je, da bo poslovno okolje v prihodnjih 12–24 mesecih manj dinamično, kot je bilo v preteklosti, in da bodo pritiski na dobičke večji. Prednost Slovenije je v majhnosti in fleksibilnosti, a to po drugi strani pomeni tudi, da se izzivom lahko le prilagajamo, težko pa ustvarjamo aktivne odgovore nanj. Še največ lahko na razmere vpliva slovenska politika, saj je za evropsko in slovensko gospodarstvo najpomembneje, da hitro dobimo učinkovit bruseljski aparat, ki se bo na globalni ravni sposoben pogovarjati z ameriško in kitajsko administracijo. Brez tega tvegamo parcialne dogovore, ki se bodo odvijali na relaciji ZDA Nemčija in ZDA Francija, pri tem pa nas ne bo zraven.

Letošnje leto bo z vidika poslovanja za slovenska podjetja dobro, verjetno boljše kot lansko. A črni oblaki na obzorju delajo prihodnja četrtletja precej bolj negotova. Pozitivna stran slovenskega delniškega trga je, da so podjetja nezadolžena in zelo nizko vrednotena v primerjavi s tujo konkurenco, kar še vedno ustvarja nakupne priložnosti za varčevalno naravnane vlagatelje.

 

Objavljeno v časniku Delo, 15. julij 2019.

Obresti padajo

 

Zakaj so take prispodobe na finančnih trgih danes tako aktualne? Ker so določeni realni problemi ob omejitvah preprosto nerešljivi. Še posebej, ko gre za strukturne reforme držav članic. Vsi se zavedajo demografskih težav v Evropi in prihajajočih težav pokojninskih blagajn. Resno pa se teh težav še niso lotili. Še več, prepogosto se dogaja, da se stvari slabšajo, ker si politiki želijo biti ponovno izvoljeni. Podobno je pri trgu dela, vsi bi fleksibilnost, a nihče si ne želi biti odpuščen. Veliko se govori o razvoju podjetništva, kapitalskih trgov, a nihče ne bi potopil velikih mastodontov – »živih mrtvecev«. Vsi bi imeli velike infrastrukturne projekte, ker bi se modernizirala dotrajana evropska infrastruktura, toda države so previsoko zadolžene, zaradi česar so fiskalno premalo fleksibilne. Državni, regijski in lokalni mikro-interesi pa večje projekte dodatno nepotrebno podražijo oziroma zaustavijo.

Če bi uporabljali zdravo kmečko pamet, bi lažje reševali težave. Sprijaznili bi se s kratkoročnim »trpljenjem« za dolgoročno izboljšanje, a kaj ko se tak način razmišljanja ne obnese in ljudje raje hitro zamenjajo politično garnituro. Še pomnite ZUJF? Vseeno pa je treba države na nek način voditi. Na tem mestu pride v igro pogled zunaj okvirjev. Če je višina dolga držav problem, naj postane rešitev. Z drugimi besedami, če so morale države v preteklosti plačevati obresti, naj jim zdaj to počno investitorji. Tako dolg postane vir dohodkov za proračun. Da se tak načrt lahko izvede, potrebujemo relativizacijo pravila centralne banke o prepovedi monetarnega financiranja ter angažiranja proračunskih strokovnjakov za vrhovne pozicije v centralnih bankah.

In glej ga zlomka. Predsednik evropske centralne banke je napovedal nadaljnje znižanje obrestnih mer in zvišanje maksimalne višine odkupa državnih obveznic na polovico. Še več, naslednja guvernerka naše centralne banke bo verjetno postala bivša finančna ministrica Francije (država z večjimi proračunskimi problemi) Christine Lagarde, pravnica, ki ni niti enega samega dneva preživela v poslovni banki, kaj šele centralni banki.

Monetarna politika (z visokimi standardi profesionalnosti) bo s tem prišla v roke fiskalnih strokovnjakov (z nižjimi standardi profesionalnosti). Vprašanje pa je, kateri standardi bodo prevladali, saj je ECB do zdaj veljala za branik suverenosti in kredibilnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 10. julij 2019.

Lahko trgi še zrastejo?

 

Preprost odgovor na to vprašanje je seveda pozitiven. A ob tem je potrebno zavedanje, da je veliko dobrih informacij že vračunanih v cene in ob trenutnih razmerah se zdijo delniški trgi v nekakšni disonanci s stanjem v gospodarstvih in geopolitičnih tveganjih, ki se pojavljajo v svetu. Poglejmo glavne dejavnike. Trgovinska vojna si je vzela poletni predah, a podobno situacijo smo videli že letos zgodaj spomladi, potem pa se je situacija maja močno zapletla. Zato je predvidevanje nadaljnjega razvoja dogodkov zelo nehvaležno, vidimo pa obrise zaostrovanja retorike do Evrope. Celo bolj verjetno je odpiranje novih front kot zapiranje starih, saj Amerika in Kitajska pravzaprav nista razrešili nobene dosedanje težave, ki so izvor napetosti. Tudi FED in ECB morata upravičiti visoka pričakovanja vlagateljev. Obvezniški trgi kažejo, da vlagatelji pričakujejo tri znižanja obrestne mere, v Evropi pa eno in dodatno sproščanje likvidnosti (TLSTRO III). Ali lahko v tem okolju, sicer upočasnjene rasti, a še vedno ne tako slabih makroekonomskih rezultatov, res pričakujemo tako drastično ukrepanje centralnih bank? Če je odgovor za ECB verjetno da, pa za FED tega ne moremo reči, razen če povsem poklekne pod političnim pritiskom ameriške administracije, kar se v tem trenutku tudi zdi manj verjetno. Zato nevtralnega opazovalca vse bolj preveva občutek, da so vlagatelji od FED in ECB pričakovali preveč in s tem trg potisnili predaleč. Tretji pomemben dejavnik je obrat makroekonomskih kazalcev. Le ti se še naprej slabšajo, a se je tempo upočasnil in trenutno nakazujejo na možnost plitke recesije v Evropi, medtem ko v ZDA kaže predvsem na upočasnitev gospodarske rasti, recesija pa bi bila mogoča šele ob močnejši zaostritvi trgovinske vojne. Obrata trenda makroekonomskih kazalcev, ki bi podprl nadaljnjo rast delniških trgov, pa za zdaj ni na vidiku. Celo letošnje leto so se pričakovanja o gibanju dobičkov zniževala, zato lahko praktično celotno letošnjo rast cen delnic in vrednosti indeksov pojasnimo z rastjo vrednotenj, s čimer so delnice zgodovinsko gledano spet v območju, kjer jih definiramo kot drage. Kot zadnji pomemben faktor pa poudarimo mogoče regulatorne spremembe. Krepi se pritisk na spremembe obdavčevanja internetnih gigantov in v nekaterih primerih kar pozivi na njihovo regulacijo oziroma razbitje. Skupen imenovalec teh ukrepov je pritisk na profitabilnost in dobiček. Ker je prvih 5 uteži v globalnih in s tem ameriškem indeksu ameriških IT podjetjih (Microsoft, Apple, Amazon, Google, Facebook), imajo lahko spremembe pri glavnih utežeh v indeksih zelo velik vpliv na gibanje celotnega trga.

Pri tako razgretem trgu nas zgodovina uči, da previdnost ni odveč. Star ameriški borzni pregovor pravi, da je trg lahko iracionalen dalj časa kot mi solventni, a za povprečnega vlagatelja je v tej točki bolje zamuditi nekaj donosa in se s tem izogniti povišanemu tveganju.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 3. julij 2019.

Zlato se ponovno sveti

 

Naložba v zlato služi primarno kot »zavarovalna polica«, zato v obdobju vedno večje negotovosti (zgoraj sem pozabil omeniti še bitko za oblast v Veliki Britaniji, katere končni rezultat bo močno vplival na odločitev o odcepitvi Britanije) ne preseneča, da njegova vrednost raste. Pravzaprav je cena zlata konec preteklega tedna dosegla najvišjo vrednost v zadnjih šestih letih, kar odraža vedno večjo »živčnost« svetovne investicijske javnosti, ki išče varno zatočišče med ameriško-iranskimi napetostmi in ameriško-kitajsko trgovinsko vojno. Nižje obrestne mere bodo obvezniške investitorje »silile« v iskanje alternativnih virov zaslužka in večina tovrstnih vlagateljev v tako negotovem okolju ne bo naklonjena investiciji na delniške trge ali fizične dobrine, kot so materiali in energenti (seveda v nematerializirani »papirnati« obliki). V okolju nizkih obrestnih mer in poceni kreditov so investitorji radi posegali po nepremičninah. Glede na astronomsko rast nepremičninskega trga v zadnjih letih se vedno več vlagateljev sprašuje o vzdržnosti tega trenda oziroma celo, ali niso šle stvari morda nekoliko predaleč in je čas za tako imenovano stabilizacijo trga, kar v prevodu pomeni konec veselja in korekcijo. Edini večji naložbeni razred, ki je bil v zadnjem desetletju nekoliko na stranskem tiru, so plemenite kovine, med katerimi primat še vedno zavzema zlato.

         Vir: Bloomberg

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 26. junij 2019.

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima

 

A če svoj pogled iz dogajanja iz prostočasnih dejavnosti usmerimo v svet, se zdi, da je neke navidezne gotovosti vse manj. Kjer nam svetovni in regijski voditelji z nihilistično strategijo vladajo. Delovanje v kaosu je postalo modus operandus. Kot primer bi lahko navedel napovedane ameriške carine Mehiki in Kitajski, iskanje novega vodje konservativcev v Veliki Britaniji, politično preigravanje v Italiji ter problem »prikrojevanja« novic.

Vse omenjeno ima močan vpliv na vrednosti finančnih sredstev. Cene delnic, obveznic in drugih inštrumentov so namreč izpeljane na podlagi pričakovanj gibanja njihovih denarnih tokov v prihodnosti. Bolj ko je prihodnost pričakovana, večje je zaupanje v ceno danes. V trenutni realnosti pa menim, da je izjemno težko napovedati poslovanje podjetij, držav, saj se dogajajo številne sočasne revolucionarne spremembe. Od tehnoloških do geopolitičnih. Da je trg vseeno stabilno miren, pa so tu centralne banke kot zadnji branik finančne stabilnosti.

Tipičen primer je komunikacija predsednika Trumpa v primeru carin z Mehiko. Njihova napoved je prišla dokaj nepričakovano. Tudi sam »mikrotiming« je bil zanimivo izbran. Na podlagi te novice je delniški trg globalno zanihal navzdol. Sledila so zasedanja centralnih bank po svetu, ki so kot odgovor na eskalacijo trgovinskih vojn trgu sporočile, da so pripravljene spet na denarno stimulacijo. Ko je ameriški predsednik dobil, kar je hotel, pa je svojo retoriko spet na hitro omilil, kar je vodilo v rast delniških tečajev. Vse bolj se zdi, da je obstoječi predsednik bolj trobilo globalnih finančnih špekulantov kot branik ideala Amerike. Vse bolj bode v oči, da grozi predsedniku Kitajske Xiju, da bo še dodatno ocarinil blago iz Kitajske, če ne bo prišlo do sestanka ali dogovora na vrhu G20 konec meseca junija.

A v svetu prepiranja, je samo en zmagovalec. To pa je največji globalni finančni trg: obvezniški, ki v vsem tem obdobju konstantno raste. Na podsegmentu v Evropi že onkraj nekih normalnih meja. Nemčija se že zadolžuje za deset let po letni obrestni meri -0,25, kar je tudi zgodovinsko najnižji nivo. Vprašanje pa ostaja, ali je to vzdržno dolgoročno ali pa odraža samo nori strah vlagateljev. V takem času je dober finančni nasvet vreden suhega zlata.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 12. junij 2019.

Mehiška zaseda

Uvedba 5 odstotnih carin na celoten mehiški izvoz v ZDA z 10. junijem in potem dvig za 5 odstotkov vsak mesec do ravni 25 odstotkov kot odgovor na slab mehiški nadzor meje se zdi slaba šala, a je žal ukrep resničen in bo verjetno tudi udejanjen. Mehika pri nadzoru meje z ZDA ter v boju s karteli še nikoli ni bila uspešna, zato so pričakovanja, da bi jim to uspelo doseči v naslednjih treh mesecih in se izogniti carinam, precej iluzorna. Po drugi strani so napovedali enake carine predvsem na ameriške kmetijske izdelke. Če bi obe strani uvedli polne carine, bi to odneslo približno 2,5 odstotka dobička podjetij iz S&P 500. To sicer še ni dramatično, a nekatere industrije bi bile zelo močno izpostavljene, na primer avtomobilska, saj so podjetja v Mehiko sistematično selila proizvodne obrate že zadnjih 30 let. Tem panogam grozi upad dobičkov v višini 10 odstotkov in več. A težave se ne končajo tu. So širše. Problematičen nadzor meje se zdi izgovor. Vse bolj očitno postaja, da ameriška administracija pritiska na podjetja, naj preselijo proizvodnjo nazaj v ZDA. To pa zahteva izredno veliko časa, prilagajanja in stroškov. BMW je na primer ravno odprl novo tovarno v Mehiki, v katero je investiral več kot milijardo evrov. Nekateri deli tudi po 20-krat prečkajo mejo, ko jih dograjujejo, preden končajo kot končni del v avtomobilu in s tem pri kupcu. Mehiški izvoz v ZDA je lani presegel 350 milijard dolarjev, letos pa kaže, da bo Mehika nadomestila Kitajsko in postala največji ameriški zunanjetrgovinski partner.

Je to priložnost za Evropo? Ne. Trump je prejšnji mesec izjavil, a mediji niso pograbili novice, da je Evropa najhujša kršiteljica trgovskih pravil, hujša od Kitajske. To je očiten znak, da bo slej ko prej na vrsto prišla tudi Evropa, ki žal s svojo politično šibkostjo in razdrobljenostjo nima nikakršnih možnosti v pogajanjih z ZDA. Evropejci, namesto da bi se pripravljali na trgovinski napad ZDA, bodo naslednje tri ali šest mesecev v brezvladju sestavljali novo barvno koalicijo oziroma bruseljsko birokracijo, ki jo Trumpova administracija zaničuje skoraj tako kot iransko vodstvo. Očitno je, da bodo v srčiki trgovinskega spopada zopet avtomobili. Tisti avtomobili, ki predstavljajo 20 odstotkov slovenskega izvoza in ki so v preteklih letih gnali naš izvoz in gospodarsko rast. A žal tudi naše koalicije tega darila niso pospremile z reformami, ampak s kupovanjem časa. Časa, ki ga bo v naslednji krizi zmanjkalo.

Zato je vse več oči zopet uprtih v FED in ECB. Osnovni scenarij že predvideva rez obrestnih mer v ZDA še v letošnjem letu. Obvezniški trgi v ZDA nakazujejo dve znižanji, donosnost 10-letne obveznice pa se hitro približuje 2 odstotkoma. Medtem je donosnost nemške 10-letne obveznice upadla na rekordno nizko vrednost pod -0,2 odstotka. Vse to kaže, da vlagatelji bežijo iz tveganih naložb v varne in da pričakujejo, da bosta FED in ECB pospešila tiskanje denarja. A vprašanje je, ali bo enako zdravilo delovalo tudi tokrat. Trgi se zaradi poceni denarja še držijo relativno dobro, a pričakujem, da se bodo kmalu pojavile razpoke in s tem zanimive vstopne točke za dobre nakupe na delniških trgih.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 5. junij 2019.