Navedena statistika služi kot dokaz in dejstvo, da imamo v Sloveniji izredno veliko dobrih podjetij. Žal pa imamo tudi veliko neuresničenega potenciala. Statistika bi bila lahko še boljša. Vzrok, da potencial podjetij ni v celoti izkoriščen, je delno v nerazvitem trgu kapitala. Imamo namreč dobro razvit bančni sektor, če izvzamemo zavarovalnice, pa lahko ugotovimo, da so naše finančne institucije slabo razvite. Industrija investicijskih skladov je majhna, sredstva v upravljanju domačih družb za upravljanje se že vrsto let gibljejo pri 2,5 milijarde evrov. Še bolj pa vzbuja skrb to, da premoženje, ki ga imajo v upravljanju pokojninski skladi, obsega le delček tega, kar bi potrebovalo naše gospodarstvo.V Sloveniji namreč sredstva v upravljanju pokojninskih skladov zajemajo le 6,9 odstotka BDP, skoraj desetkrat manj od povprečja držav OECD, kjer obsegajo 50,7 odstotka BDP.

Evropski investicijski sklad je v svoji analizi prepoznal vrzel financiranja z lastniškim kapitalom na slovenskem trgu v višini 65 milijonov evrov na leto. Ta vrzel je predvsem v poznejših fazah razvoja podjetja, ko ta potrebujejo kapital za nadaljnjo rast, lansiranje novih produktov, internacionalizacijo ali povečanje proizvodnih kapacitet. Posledično veliko slovenskih podjetij ni ustrezno financiranih ali pa zaradi pomanjkanja kapitala ne rastejo v skladu s svojim potencialom. In kar je še huje, v času neugodnih finančnih razmer, kot je finančna kriza, jim neustrezna kapitalska struktura preprečuje prehod čez krizno obdobje. V Sloveniji se je tako po kriznem letu 2009 veliko dobrih poslovnih idej izgubilo zaradi neustreznega financiranja in nesposobnosti obvladovanja dolžniških virov financiranja. Slovenska podjetja namreč najpogosteje kot zunanji vir financiranja rasti uporabljajo bančna posojila (68 odstotkov) in lizing (27 odstotkov). Če seštejemo 68 in 27, pridemo na 95 odstotkov in sklepa, da slovenska podjetja alternativnih virov financiranja skoraj ne uporabljajo. Delež investicij skladov zasebnega kapitala v slovenskem BDP je lani znašal 0,049 odstotka in postavil Slovenijo na rep držav Evropske unije. Povprečje v Uniji je desetkrat višje, in sicer 0,436 odstotka. Za primerjavo, v Avstriji je ta del 0,22 odstotka, v Španiji 0,41, Nizozemski 0,54, Franciji 0,59, v Veliki Britaniji pa 0,78 odstotka.

Na svetovni ravni delež sredstev pokojninskih skladov, naloženih v alternativne naložbene razrede, znaša približno 25 odstotkov. Večina teh sredstev je investiranih v domačem okolju, v povprečju pokojninski skladi v Evropi v tuje sklade investirajo le približno 35 odstotkov sredstev.

Na našo blaginjo vplivata okolje, v katerem živimo, in razvito gospodarstvo. Uspeh podjetij in vseh nas pa je precej odvisen od dobro izkoriščenih priložnosti in hkrati tudi tistih, ki jih zamudimo. Imamo priložnost. Slovenija, ki je bila lani med hitreje rastočimi gospodarstvi v Evropski uniji, tudi letos nadaljuje veliko in široko utemeljeno rast. Ta naj bi bila letos 4,4-odstotna in ostala visoka, 3,7 odstotna, tudi prihodnje leto. Rast bodo letos podpirale investicije države in zasebnega sektorja, povečanje zasebne in državne potrošnje ter rast izvoza. Izvoz proizvodov in storitev se je lani povečal za 10,7 odstotka, letos pa zadnje napovedi kažejo na 8-odstotno rast izvoza. V ugodnih razmerah lahko vsak od deležnikov prispeva k oblikovanju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov oz. tako imenovani virtuous circle, ki omogoča pretok sredstev od prebivalstva do podjetij z visokim potencialom rasti in prek vmesnih multiplikativnih učinkov nazaj k prebivalstvu. Veliko mora pri tem narediti država z ustreznim okoljem in sistemskimi regulatornimi spodbudami za državljane in podjetja. Z ustreznim varčevanjem, predvsem pokojninskim, se sredstva od prebivalstva prek finančnih institucij prenesejo v podjetja in nazaj prek finančnih institucij do prebivalstva. S tem ko veliki institucionalni vlagatelji svoja sredstva investirajo v alternativne naložbene razrede v domačem okolju, se oblikuje pozitivno okolje in virtuous circle.

Pomanjkanje raznolikih in ustreznih virov financiranja na slovenskem trgu smo v družbi KD Skladi prepoznali že leta 2016. Kot odgovor na pomanjkanje lastniškega financiranja v družbi KD Skladi pripravljamo sklad zasebnega kapitala, ki bo investiral v srednje velika in majhna podjetja, jih spodbujal pri nadaljnji rasti, nudil podporo pri doseganju dolgoročnih cilljev in pristavil en del k formiranju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov – slovenskega »virtuous circle«.

Objavljeno v sobotni prilogi Dela, 15. december 2018.

Uradne ure na sedežu družbe KD Skladi in v naših poslovalnicah po Sloveniji bodo v ponedeljek, 24. in 31. decembra 2018, do 12. ure.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2019.

Bil je 15. september 2008, ko je takrat četrta največja ameriška investicijska banka Banka Lehman Brothers razglasila plačilno nesposobnost in se v finančno zgodovino zapisala kot sprožilec nezaupanja vlagateljev v finančne trge, kar je potem vodilo v globalno finančno recesijo. Vemo, kaj vse je na borzah sledilo. Marsikdo je to občutil na lastni koži. A ko zdaj gledamo nazaj, vidimo, da je propad Lehman Brothers družbeno veliko pomembnejši, saj je temeljito spremenil razumevanje ljudi o svetu okoli sebe, posegel v regulativo in poslovne običaje.

Natanko deset let pozneje so ameriški indeksi dosegli nove najvišje ravni in zdelo se je, da se bo bikovski trend kar nadaljeval. Ameriška podjetja so imela pred dvema mesecema najvišje marže od leta 2003, verjetno tudi v zgodovini. Število prošenj za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je letos najmanjše od leta 1970. Zaupanje potrošnikov v ZDA je na rekordnih ravneh, skoraj še enkrat višje kot pred 10 leti. Potem so začeli tečaji na borzah drseti navzdol in po dogodkih zadnjih tednov so vrednosti okvirno tam, kjer so leto 2018 začeli. Racionalni vlagatelj se vpraša, na kateri točki cikla smo. Smo zgodaj jeseni dosegli vrh – ali pa so zdrsi, ki so sledili, le korekcija?

Stalnica kapitalskih trgov je nihanje in posledično tveganje. Vlagatelji pa nismo samo racionalna, ampak tudi čustvena bitja. S finančnimi vzponi se prebujajo pri nas čustva optimizma, navdušenja, vznemirjenja in evforije, ki rastejo, kot raste cikel. V trenutku obrata pa pridejo tesnoba, dvom, zanikanje, da gre kaj narobe, strah, da je čas za izstop že mimo, obup, ko je res že mimo, panika in žalost, pa še malo dvoma … in ko se padci umirijo in začne rasti nov cikel, nas čakajo upanje, olajšanje in z novim ciklom ponoven optimizem.

V KD Skladih se posvečamo tudi psihološkemu vidiku naložb. Pomagati vam želimo in preprečiti, da bi bili deležni vseh teh turbulentnih čustev pri svojem varčevanju. Kakšen je naš nasvet? Tak, da skupaj z vami poiščemo »točko notranjega miru«. Skupaj z vami se vprašamo, kakšne spremembe so na točkah na krivulji, ki kaže volatilnost trgov, sprejemljive.
Razumskost nam pomaga razumeti nihanja. Razumskost pomeni dober načrt, jasne cilje, dobrega svetovalca. Čustva pa so tista, ki nam pri tem lahko pomagajo ali pa nas ustavijo.

Prepričani smo, da se lahko s pomočjo naših svetovalcev in razpršenimi vlaganji v vzajemne sklade odločite za naložbe, ob katerih boste lahko mirno spali in se boste čustvenemu vrtilajku lahko izognili.

Vlagatelji nismo samo racionalna, ampak tudi čustvena bitja.

Mesečno poročilo za oktober 2018

Naložbeni komentar – oktober 2018

Globalni delniški trgi so se v oktobru pocenili za približno 5 odstotkov. Padec tečajev v ZDA je bil približno odstotek manjši kot v Evropi. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Trgi v ZDA so se pocenili za približno štiri odstotke in pol. Delniški indeks S&P 500 je od zgodovinskega vrha, doseženega v septembru, do najnižje vrednosti v oktobru, upadel za približno 10 odstotkov. Najbolj so se pocenile naložbe v industrijska podjetja. Vlagatelje so zaskrbeli poslovni rezultati in nevarnost poslabšanja zaradi trgovinskih vojn, ki bi imele negativne posledice za industrijski sektor. Približno 10-odstotna je bila tudi pocenitev naložb v energetskem sektorju, na kar je vplival hiter padec cene surove nafte v oktobru. Vlagatelji so se premaknili iz cikličnih panog v neciklične. Podjetja iz panog potrošnih dobrin in preskrbe so se zato podražila. Donosnost do dospetja ameriške državne obveznice se je povzpela na 3,2 odstotka, kar je najvišje v zadnjih 7 letih. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast znašala 3 odstotke na letni ravni, kar kaže na krepitev gospodarstva. Brezposelnost ostaja na nizkih 3,7 odstotka, najnižje v zadnjih 49-ih letih.

V Evropi so bili največji prodajni pritiski v informacijsko-tehnološkem sektorju in med podjetji v industrijski panogi. Podobno kot v ZDA so se kot najboljše naložbe izkazale panoge s stabilnejšim poslovanjem. Delnice telekomov so nekaj malega pridobile, medtem ko so tečaji v sektorju potrošnih dobrin in preskrbe upadli za približno 2 odstotka. Rast BDP-ja je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,7-odstotna. Raziskave kažejo na upočasnitev gospodarske dinamike. Brezposelnost se v zadnjih mesecih ni znižala. Zaupanje potrošnika je bilo po poročilu Evropske komisije tudi v oktobru nižje. Zaupanje je manjše tudi med podjetji. Skupni kazalec PMI je v oktobru upadel in bil na najnižji vrednosti v letošnjem letu. ECB na oktobrskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere.

Trgi v razvoju so se pocenili za približno 4 odstotke, merjeno z indeksom MSCI BRIK, izraženim v evrih. Kitajske delnice so se pocenile najbolj, in sicer za več kot 9 odstotkov. Ruske delnice so izgubile skoraj 3 odstotke, indijske pa so se pocenile za približno 4 in pol odstotka. Na pocenitev naložb v državah v razvoju je vplivala tudi rast ameriškega dolarja. Izjema je bila Brazilija. Trg je zajel optimizem po zmagi Bolsonara na predsedniških volitvah, in tečaji so bili na koncu meseca več kot 20 odstotkov višje.

Trgi v regiji so se pocenili za okoli pol odstotka. Naložbe v Romuniji so pridobile nekaj več kot odstotek, kar je tudi največ prispevalo k boljši donosnosti naložb v regiji, v primerjavi z globalnimi regijami. Slovenski borzni indeks SBITOP je upadel za 5 odstotkov. Večina delnic se je pocenila. Pričakuje se tudi primarna prodaja Nove ljubljanske banke, ki bo kotirala na Ljubljanski borzi.Slovenski borzni indeks SBITOP je pridobil skoraj 3 odstotke. Podražila se je večina delnic v indeksu. Na ostalih trgih v regiji večjih rasti ni bilo.

KD Skladi že vrsto let podpirajo projekte, ki spodbujajo inovativna in razvojno usmerjena podjetja, ki si želijo odličnosti in dolgoročnega uspeha, saj so tudi sami družba, ki ima v svojem DNK-ju zapisane podobne vrednote – odličnost, dolgoročnost, strast, zmaga in ekipni duh.

»Mala in srednje velika podjetja so motor vsakega gospodarstva, vendar so pri nas pogosto manj razumljena. Večina slovenskih malih in srednje velikih podjetji, ki jih mi ocenjujemo kot podjetja prihodnosti, prihaja iz predelovalne in tehnološke dejavnosti ter zdravstva. Imajo dobre kadre, razvojno usmerjene ideje, so usmerjena v rast, a brez ustreznega lastniškega financiranja. Ko se pogovarjamo z njimi ugotavljamo, da banke niso nujno dolgoročni partnerji v vsaki fazi njihovega razvoja, kar se je videlo tudi v zadnji krizi. Na tem področju vidimo svoj potencial in tudi poslanstvo naše industrije,« je poudaril Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov.

Uredništvo Dela je na podlagi seznama podjetij, ki jih je pripravil partner projekta, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) naredilo ožji izbor 115 podjetij, med katerimi so izbrali deset nominirancev – podjetij, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša najmanj 35.000 evrov. Obenem pa se zavedajo, da so kadri ključnega pomena za njihov uspeh.

Podjetja Pipistrel, Polycom Škofja Loka, Solis Straža, D. Labs, Vasco, Acies Bio, Labena, Mineralka, Mi elektronika, Resalta, ki so nominirana za prestižno nagrado, so predstavljena na spletni strani www.delo.si/delove-podjetniske-zvezde, kjer lahko za svojega favorita glasujejo tudi bralci.

Z velikim gala dogodkom, ki bo 8. novembra na Brdu pri Kranju, bodo razglasili Delovo podjetniško zvezdo 2018. To bo eno od desetih malih in srednje velikih podjetij, po presoji uredništva in strokovne žirije, katere predstavnik je tudi Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov. Na isti dan bo v okviru projekta Delove podjetniške zvezde bo prvič organizirano tudi seminarsko vozlišče Posel – zgodba človeškega kapitala, na katerem bodo povezali teme pomembnosti človeškega kapitala, smisla in cilja podjetništva, razumevanja in vpeljevanja novih poslovnih modelov, ki jih zahteva 4. industrijska revolucija. Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladi bo med drugim z gosti pojasnil, kako upravljati fazo rasti podjetja.