V njem so podjetja kot so Apple, Microsoft, Visa, Intel, Mastercard … Na Nasdaqu, ki je druga največja borza na svetu, kotira skoraj 4000 različnih podjetij. V indeksu Nasdaq Composite pa najdemo preko 2600 podjetij. Včasih je bil indeks sestavljen izključno iz tehnoloških podjetij. Danes pa tehnologija predstavlja tudi bolj učinkovito prevozno sredstvo, tehnološke in socialne platforme, nova zdravila, boljše storitve prevoza itd. Prava inovacija in napredek pa se večinoma dogajata znotraj teh podjetij. Ta so temelj ameriške ekonomije in tudi glavni generator sprememb na globalni ravni. Približno polovico indeksa sestavljajo klasična tehnološka podjetja, drugo največjo utež pa imajo podjetja, ki spadajo v sektor potrošniških storitev. Tu najdemo Amazon, Netflix, Starbucks itd. Indeks se z leti nenehno spreminja. Prihajajo nova podjetja in odhajajo podjetja, ki niso bila uspešna s svojim poslovnim modelom. Prav tako se vsako leto številka spreminja tudi zaradi prevzemov. Omeniti velja tudi dejstvo, da so v zadnjih letih manjša podjetja dosegala višje rasti kot večja. Nenehno spreminjajoč indeks, sledenje spremembam in vključevanje vedno novih podjetij pa na daljši rok odraža pozitivne spremembe, ki se dogajajo na tehnološkem področju. Posledično pa je višja tudi vrednost indeksa.

V začetku tedna pa so tehnološki navdušenci spremljali, kaj bo trgu ponudilo trenutno drugo največje podjetje na svetu Apple. Njegov direktor Tim Cook navdušencev ni pustil ravnodušnih. Apple TV, kjer bo vsebino ustvarjal tudi Steven Spielberg, bo neposredna konkurenca Netflixu. Kreditna kartica brez številk, brez roka uporabe, brez podpisa. Naredili so jo v partnerstvu z Goldman Sachs in bo konkurenca vsem bankam. Je virtualna in hkrati tudi fizična kartica. Plačevali bomo lahko s telefonom, uro. Provizij ne bo, verjetno pa bo dostopna samo uporabnikom Applovih telefonov. Apple tako iz izdelovalca tehnološke opreme vedno bolj postaja storitveno podjetje. Nenehne spremembe pa so edino kar jim omogoča nadaljnjo rast. Tehnološka podjetja so generatorji rasti in sprememb. Preostala podjetja in posamezniki pa še naprej zahtevajo vedno bolj efektivne rešitve, da jih lahko držijo v stiku s konkurenco in spremembami.

Objavljeno v časniku Dnevnik, 27. marec 2019.

Čeprav je ECB napovedala nova likvidnostna posojila evrskim bankam, imenovana TLTRO III, so podrobnosti teh posojil razočarale vlagatelje in ponovno smo videli eksodus evropskih finančnih delnic. Te ostajajo na zelo nizkih vrednotenjih, a vlagatelji se sprašujejo, kaj bo tisti katalizator, ki bo spremenil odnos vlagateljev do tega nepriljubljenega sektorja, pa čeprav finančne delnice s 18,6-odstotnim deležem z naskokom najpomembnejšo utež v evropskem delniškem indeksu.

Srž problema je seveda sama retorika ECB. V samo nekaj mesecih smo prešli z relativno optimističnega pogleda na stanje evropskega gospodarstva v skoraj panično obnašanje. Po drugi strani pa so ukrepi ECB razočarali, saj so manj globoki kot pri prejšnjem krogu likvidnostnih posojil. Ročnost tokratnih posojil je le 2 leti, vlagatelje pa boli predvsem odmik od normalizacije obrestnih mer, ki bodo ostale globoko v negativnem območju še vsaj prvo četrtletje leta 2020. Negativne obrestne mere namreč ob vse večjih pritiskih na druge storitve (provizije, itd.) onemogočajo profitabilno poslovanje bank. Po drugi strani vse strožja regulacija in konkurenca ter potreba po digitalizaciji krepijo stroške in investicije. To povečuje odvisnost bank od poceni posojil ECB ter veča tveganje, da bodo banke v prihodnosti zopet morale reševati davkoplačevalce, oboje pa je v javnosti zelo nepriljubljena tema in politiki se jo raje izogibajo. ECB je s politiko nizkih obrestnih mer ter likvidnostnega sproščanja povsem sploščila krivuljo dolgoročnih obrestnih mer, s čimer bankam onemogoča dostojen donos na kapital, s tem pa se vračamo v povratno zanko odvisnosti od ECB in nekoč v prihodnosti od davkoplačevalcev.

Posledično banke iščejo alternativne rešitve za probleme, na katere morajo najti odgovore predvsem politiki (kako pospešiti gospodarsko rast v Evropi). Vidimo, da nemška politika pritiska za združitev dveh največjih nemških bank, Deutsche bank in Commerzbank. Prihodnja uspešnost nove banke temelji predvsem na zniževanju stroškov, dejstvo pa ostaja, da le redko združitev dveh bolnikov ustvari novo uspešno podjetje. Druge banke odprodajajo hčerinske družbe na trgih, ki jih ne zanimajo, slabe kredite in še naprej nižajo stroške ter zapirajo poslovalnice. Vse to lahko vidimo tudi v Sloveniji. A to je zgolj vrtenje znotraj začaranega kroga. Rešitev bi bila predvsem sprememba politike zelo nizkih dolgoročnih obrestnih mer. Tudi povprečen evropski varčevalec in predstavnik srednjega razreda ima večino svojega premoženja v depozitih, ki zgodovinsko gledano še nikoli niso prinesli tako malo denarja. ECB po zadnjih pojasnilih napoveduje, da bodo to obdobje podaljšali krepko v leto 2020.

Povzetek tiskovne konference ECB je bil tako negativen za banke. Likvidnost bodo bankam sicer zagotavljali, a pod manj ugodnimi pogoji kot do sedaj. Obenem ne bodo storili nič, kar bi izboljšalo pogoje poslovanja, saj dolgoročne obrestne mere ostajajo rekordno nizke in blizu ničle. Katalizatorja, ki bi spremenil mnenje vlagateljev o evropskih finančnih delnicah, tako za zdaj ni na vidiku, kar v praksi pomeni, da bodo evropski delniški trgi verjetno še naprej zaostajali za globalnimi in predvsem za ameriškimi.

Mesečno poročilo za februar 2019

Naložbeni komentar – februar 2019

Globalni delniški trgi so v februarju nadaljevali z rastjo. Delniški trgi so se tako v Evropi kot tudi v ZDA podražili za skoraj 4 %, merjeno z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Trgi v razvoju so z rastjo tokrat nekoliko zaostajali.

Na ameriškem delniškem trgu se je nadaljevala rast iz januarja. Nivo glavnih delniških indeksov se je tako vrnil na nivo pred decembrskim padcem. Največje donose so vlagatelji dosegli z naložbami v tehnološkem sektorju. Zadnji podatki kažejo na gospodarsko rast 3,1 % na letni ravni. Stopnja brezposelnosti se je sicer nekoliko zvišala, in sicer na 4 %. Dvig brezposelnosti je posledica večjega vstopa ljudi na trg dela. Drugi podatki še vedno nakazujejo na močan trg dela v ZDA. Inflacija je upadla na 1,6 % na letni ravni, kar je najnižje po juniju 2017. Raziskave Univerze v Michiganu so v februarju pokazale višje zaupanje potrošnika kot v januarju. Bolj obetavno prihodnost kažejo tudi raziskave zaupanja med podjetji v storitveni panogi. Farmacevtski gigant Bristol-Myers je dal prevzemno ponudbo za biofarmacevtskega velikana Celgene. Sprejem ponudbe v višini 74 milijard dolarjev bi pomenil enega največjih prevzemov v farmacevtski panogi. V Evropi so najvišjo rast zabeležila industrijska podjetja in podjetja iz panoge zdravstva. Gospodarska rast v evroobmočju se je po zadnjih podatkih znižala na 1,2 % na letni ravni, kar je najnižje v zadnjih letih. Stopnja brezposelnosti je po zadnjih podatkih Evropskega statističnega urada znašala 7,9 %. Potrošniško zaupanje se je nekoliko izboljšalo, toda je še vedno pod nivoji iz začetka lanskega leta. Skupni indeks PMI, ki kaže optimizem med podjetji, je v februarju znašal 51,4 točke oziroma 0,4 točke več kot januarja, ko je bil na večletnem dnu. V Veliki Britaniji je laburistična stranka nekoliko popustila s svojimi zahtevami okoli izstopa iz EU in najverjetneje bo rok za izstop in nadaljnja pogajanja podaljšan. Pozitivne novice so vplivale na podražitev britanskega funta tako proti dolarju kot tudi proti evru. Tečaj je bil na koncu meseca 0,86 funta za evro, kar je najvišje po pomladi 2017.

Trgi v razvoju so pridobili nekaj manj kot 2 %. Rast je prišla z največjega trga, Kitajske, kjer so se delnice podražile za približno 4 %. Na drugi strani so se naložbe v Braziliji in Rusiji pocenile, medtem ko je indijski trg ostal dokaj nespremenjen. Zaupanje podjetij na Kitajskem se je v februarju zmanjšalo.

Trgi v regiji so v mesecu pridobili nekaj več kot 6 %. Razlog za to rast je več kot 10 % podražitev delnic v Romuniji, največjem trgu v regiji. Drugi trgi so po donosu zaostajali za večino evropskih držav. Slovenski borzni indeks je v mesecu pridobil le nekaj več kot odstotek. Najbolj so se zvišali tečaji delnicama Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav. Oba sta mesec zaključila več kot 5 % višje. Pocenitev, večjo od 5 %, smo zabeležili pri delnicah Cinkarne Celje in koprske Intereurope.

V družbi KD Skladi tudi v obdobju gospodarskega ohlajanja in upočasnjeni svetovni rasti gospodarstva, ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2018 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

KD Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global), 3-letno obdobje, in se uvršča na 113. mesto med 1.851 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 17. mesto med 1.331 skladi.

KD Bond, 5 zvezdic v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond), 3-letno obdobje, in se uvršča na 59. mesto med 1.163 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 45. mesto med 1.042 skladi.

KD Vitalnost, 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity)

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.