KD Skladi so zdaj Generali Investments

 

Prva slovenska družba za upravljanje KD Skladi je leta 2019 postala del Skupine Generali in se preimenovala v Generali Investments d.o.o. Po več desetletjih samostojne poti, ki so jo odlikovali številni uspehi na področju upravljanja premoženja, je tako družba KD Skladi postala del ene izmed najbolj uveljavljenih in priznanih mednarodnih finančnih skupin. Tako lahko vlagateljem nudi še več možnosti globalnega investiranja. Kljub spremembi ostajata cilj in poslanstvo družbe enaka: zagotoviti vlagateljem kar najboljše storitve upravljanja premoženja.

Zakaj so KD Skladi postali Generali Investments?

Družba KD Skladi se lahko pohvali z več kot četrt stoletja uspehov in rasti na slovenskem trgu. V tem času je je družba uspešno oblikovala nove produkte in s tem gradila dobre in zaupanja vredne odnose z vlagatelji. S spremembo v lastniški strukturi se je tradiciji, inovacijam in izkušnjam dodala še ena, zelo pomembna komponenta. To je moč. 

Skupina Generali, ki je ena največjih mednarodnih zavarovalnih skupin in hkrati tudi eden največjih upravljavcev premoženja v Evropi, tudi nekdanji družbi KD Skladi (sedaj Generali Investments) odpira vrata za nadaljnjo lokalno, predvsem pa mednarodno rast. To pomeni tudi večjo ponudbo produktov in storitev. Za vlagatelje družbe KD Skladi pa se ni nič spremenilo. Več o Skupini Generali in o družbi Generali Investments d.o.o. si lahko preberete na domači strani generali-investments.si. 

Generali Investments

Produkti v sklopu KD Skladov

Produkti v sklopu KD Krovnega sklada, ki ga je upravljala družba KD Skladi, so se preimenovali in nadgradili z novostmi in praksami, ki jih še dodatno plemenitijo bogate izkušnje Skupine Generali. Pri tem je najpomembnejša informacija za zveste vlagatelje, da ta sprememba na njih in njihove investicije nima vpliva. Investicijski kuponi skladov, so se zgolj preimenovali. 

V praksi to za vlagatelje pomeni, da podsklade KD Krovnega sklada najdejo pod drugim imenom podsklada Generali Krovnega sklada. Tako se na primer mešani fleksibilni KD sklad Galileo zdaj imenuje Generali Galileo.

Poleg imena pa se je spremenila tudi strategija družbe. Pod okriljem Skupine Generali, ki velja za mednarodnega finančnega velikana, lahko Generali Investments vlagateljem nudi boljše uporabniške izkušnje, individualno prilagojene storitve in strokovno finančno svetovanje. Ti produkti se bodo na podlagi upravljavčevega znanja, izkušenj in razmer na trgu prilagajali, da lahko družba vlagateljem ponudi kar najboljše in individualno prilagojene rešitve.

V sklopu Generali Krovnega sklada je tako na voljo 15 podskladov, ki omogočajo vlagateljem kar največ različnih možnosti za plemenitenje svojega premoženja. Preverite možnosti, ki so vam na voljo!

Skladi Generali Krovnega sklada

KD Skladi tečajnica

Tudi tečajnica KD Skladov je dobila novo ime in postala tečajnica Generali Investments. Spremenila se je tudi podoba, hkrati pa je še preprostejša za uporabo. Tako lahko spremljate vrednost enote premoženja (VEP) v evrih za več let in sprejemate kar najboljše odločitve. Dodatno tečajnica beleži tudi donosnost paketov skladov, ki jih ponuja Generali Investments in različne naložbe. 

Tečajnica Generali Investments

Kar največji napredek v primerjavi s tečajnico KD Skladov je možnost spremljanja stanja posameznih skladov v mobilni aplikaciji. V njej lahko kadarkoli pristopite h Generali Krovnemu skladu, preverite stanje svojih naložb, spremljate novosti na trgu in seveda spremljate tečajnico.  

Mobilna aplikacija Generali Investments

Prisluhnite strokovnjakom

Če ste v preteklosti že vlagali v KD Sklade in se še lovite s spremembami, naj vas ne skrbi. S preimenovanjem družbe KD Skladi ter vključitvijo v Skupino Generali se je že tako izkušena in inovativna ekipa okrepila za več tisoč sodelavcev, ki veljajo za najbolj priznane in največkrat nagrajene strokovnjake na področju vlaganja. Ti venomer spremljajo spremembe na trgu in bdijo nad vašimi investiranimi prihranki.

Posluh za želje vlagateljev je bil DNK KD skladov in preimenovanje v Generali Investments tega ni spremenilo. Vsakemu obstoječemu ali potencialnemu vlagatelju se svetovalci posvetijo individualno in iščejo kar najboljše možnosti zanj. Preverite, kako vam lahko naši finančni svetovalci pomagajo plemenititi vaše prihranke. 

 

Finančni posvet

 

Ljubljana je ob globalnem viharju mirna

 

Vrednost ameriškega indeksa Dow Jones je v dveh dneh upadla za slabih šest odstotkov, medtem pa so jo slovenske delnice odnesle tako rekoč brez praske. Upad indeksa SBITOP sredi tedna gre namreč pripisati predvsem eni delnici – Petrolu, ki je v sredo začel kotirati brez dividende. Dividenda za lani je znašala 18 evrov bruto in za približno toliko je v sredo tudi padla cena delnice naše naftne oziroma, pravilno rečeno, trgovske družbe.

Podjetje večina še vedno zmotno naziva naftna družba, kar seveda ni, saj nafto in njene derivate v podjetju samo prodajajo, tako kot še veliko drugih izdelkov, pa še ti v strukturi prodaje zavzemajo vsako leto manjši delež. Petrol ima v SBITOP drugo največjo utež, takoj za Krko, in sicer slabih 21 odstotkov indeksa SBITOP. Krka ima, denimo, nekaj manj kot 30 odstotkov, kolikor je namreč po strukturi indeksa tudi največ možno.

Zanimivo pri tem je predvsem dejstvo, da tokrat mednarodni investicijski skladi delnic Krke ob globalnem borznem potresu niso prodajali, kot je bila to navada v preteklosti. Delnica Krke je namreč del portfelja globalnih »emerging market« in tako zelo občutljiva za premikanje kapitalskih tokov, ki nastajajo ob večjih nemirih na globalnih borzah.

Ena izmed teorij, ki pa jih bo mogoče preverjati šele v prihodnjih tednih ali mesecih, govori o tem, da zaradi trgovinske vojne s Kitajsko premoženje v skladih, ki po svojem prospektu vlagajo v razvijajoče se trge, povečuje svojo utež investiranja zunaj Kitajske, del pa se seli celo v »nižjo« ligo na tako imenovane frontier« ali po slovensko robne trge. Slovenija, kot tudi Hrvaška, sta po mednarodni klasifikaciji delniških trgov agencij MSCI in S&P namreč še vedno uvrščeni v »frontier«, podobno kot, denimo, tudi mnogo večja Romunija oziroma tamkajšnji kapitalski trg.
In prav vrednost delniških indeksov oziroma gibanja v zadnjih dneh kaže na to, da v omenjenih državah ni bilo nikakršne panike med vlagatelji. Ravno nasprotno, lokalni borzni posredniki so dobili celo nekaj nakupnih naročil iz smeri New Yorka in Londona.

Zadnji domači delnici, ki za lani ob nakupu še vedno prinašata tudi dividende, sta Telekoma Slovenije in Luka Koper. Družbi namreč še nista imeli niti skupščine delničarjev, na kateri bi lastniki, bolje rečeno, država kot večinska lastnica, sploh o dividendah odločali. Luka Koper bo skupščino izvedla predvidoma 22. avgusta, predlagana dividenda pa je 1.33 evra bruto. Telekom pa naj bi po finančnem koledarju dividendo izplačal šele konec oktobra, ali bo na skupščini potrjena v višini 4,50 evra bruto ali kaj več, pa bomo izvedeli predzadnji avgustovski dan. Lanska dividenda je znašala neponovljivo visokih 13 evrov, država pa je za tako veliko izplačilo morala počistiti večino Telekomovih finančnih rezerv. Zato si letos veliko več od predlaganega žal ne obetamo.

Vzajemni sklad kot primerna izbira investiranja ali varčevanja in obramba pred inflacijo

 

Nekateri starejši se je zagotovo še spomnite sicer pa inflacijo lahko opredelimo kot dvig splošne ravni cen, hkrati pa negativno vpliva na vrednost denarja, kar pomeni, da lahko z isto količino denarja kupimo vedno manj blaga. Vendar koga to zanima? Moralo bi vsakogar, saj vam pri katerikoli obliki varčevanja, ali je to na bančnem računu, v depozitu, v sefu doma, v vzajemnih skladih, življenjskih zavarovanjih, vrednostnih papirjih ali drugih načinih, le-ta znižuje vrednost vaše naložbe. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija dvoodstotna, julija lani 2,1-odstotna. Povprečna 12 mesečna rast cen je bila 1,8-odstotna, julija lani 1,7-odstotna.

Večina ljudi pomembnost inflacije prezre tudi iz psihološkega razloga, ki ga lahko opredelimo kot denarna iluzija. Za primer, da je v letu inflacija 4-odstotna hkrati pa prejmete 2-odstotno povišanje plače. Zagotovo se boste počutili bolje, kot če vam v letu, v katerem je inflacija ničelna, plačo znižajo za 2 odstotka. Torej dokler je nominalna oziroma absolutna sprememba pozitivna, gledamo nanjo pozitivno, čeprav je realni rezultat negativen. Tako se lahko tudi ekonomski interes za varčevanje dodatno zmanjša, če je stopnja inflacije višja od obrestne mere za hranilne vloge ali depozite. Zato moramo biti pozorni na ponudbe v oglasnih sporočilih, ki ponujajo nominalno obrestno mero, saj jo inflacija na skrivaj odžira in namesto da bi »požrla« oglasno sporočilo, »požira« naše premoženje. Prav zato je lahko inflacijo tako preprosto spregledati, hkrati pa je pomembno meriti uspešnost investiranja ne le po tem, kar ste ustvarili, ampak tudi po tem, koliko vam je ostalo po odštetju inflacije.

Inflacija vam lahko požre del prihrankov

Inflacija ima vpliv tudi na kupno moč denarja, zato je pomembno razumeti inflacijo in nadzorovati njen učinek na naše prihranke. Paziti morate, da višina vaših prihrankov raste vsaj sorazmerno z višino inflacije. V nasprotnem se morate sprijazniti s tem, da bo kupna moč vaših privarčevanih sredstev v času padala. Če pogledamo na primeru, da imate na varčevalnem računu, ki vam prinaša 1 odstotek letno, naloženih 1.000 evrov. Po preteku enega leta boste imeli na računu 1.010 evrov, inflacija pa bo v istem obdobju znašala 2 odstotka. Torej bi morali imeti na računu 1.020 evrov že za to, da bi izničili učinek inflacije. A ker boste na računu imeli le 1.010 evrov, boste realno gledano izgubili del kupne moči. Če vaši prihranki ne rastejo s podobno hitrostjo kot je višina inflacije, boste na dolgi rok na istem, kot če bi izgubljali denar.

Kako se potem ubraniti pred inflacijo? Z razpršitvijo izbranih naložb, med katerimi so lahko tudi vzajemni skladi. Vzajemni sklad je torej premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji. Vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. Prednosti takšnega kolektivnega nalaganja so v tem, da omogoča nakup finančnih instrumentov, do katerih posameznik sam ne bi mogel priti, da premoženje sklada upravljajo strokovnjaki, ki lahko dosežejo višje donose kot običajni vlagatelj, ter da se stroški trgovanja s finančnimi instrumenti porazdelijo in s tem za posameznega vlagatelja znižajo. Morda največja prednost pred individualnim nalaganjem na kapitalske trge pa je v znižanju tveganja, ki ga omogoča velika razpršenost naložb vzajemnega sklada, saj lahko ima tudi do 100 ali več različnih naložb, kar vlagatelju znižuje tveganje, saj ne »stavi« samo na enega konja.

Razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere, ki ne dosegajo niti višine inflacije zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je dogajanje odvisno od kapitalskega trga. Vsaj delno razumevanje, kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačno izbranega. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primeren portfelj.

Mesečno poročilo za julij 2019

 

Mesečno poročilo za julij 2019

 

Naložbeni komentar – julij 2019

Globalni delniški trgi so se v juliju podražili za nekaj več kot 2 %. K rasti so največ prispevale naložbe v ZDA, medtem ko na stari celini in na trgih v razvoju občutnejših rasti tečajev ni bilo. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Na borznih parketih v ZDA so se najbolj podražila podjetja nove ekonomije, tj. podjetja iz panog informacijske tehnologije in komunikacijskih storitev. Delniški indeks Dow Jones, ki je sestavljen iz 30 podjetij, je v mesecu juliju dosegel zgodovinski vrh. Obrestne mere so bile na nizkih nivojih. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je gibala okoli 2 %. Centralna banka je na svojem zasedanju znižala obrestno mero za četrtino odstotne točke. To je bilo prvo znižanje po začetku globalne finančne krize. Guverner Powell ni dal jasnega odgovora, ali temu znižanju sledijo še dodatni stimulativni ukrepi. Znižanje obrestne mere je posledica nižje svetovne gospodarske rasti in nizke stopnje rasti cen, ki je pod želeno stopnjo Fed-a. Ameriško gospodarstvo ostaja močno, brezposelnost je na skoraj polstoletnem minimumu, potrošniško zaupanje prav tako ostaja na visokem nivoju. Potrošnik predstavlja več kot dve tretjini BDP-ja. Gospodarska rast, ki je presegla pričakovanja, je po zadnjih podatkih znašala 2,3 % na letni ravni.

Na stari celini so investitorje najbolj nagradile naložbe v panoge potrošnih dobrin in zdravstva. Pocenitve so bile v sektorju primarnih panog, energije in materialov. Zadnji podatki kažejo na slabe obete v predelovalnih dejavnostih, kar bo posledično prineslo nižje povpraševanje po kovinah in energiji. Donosnost do dospetja na 10-letno nemško državno obveznico je dosegla nov minimum, in sicer negativnih 0,44 %. Evropska centralna banka na tokratnem zasedanju ni spreminjala obrestne mere. Naznanili so možnost nekaterih novih ukrepov, kot je recimo slojni sistem za depozite bank pri centralni banki. Gospodarska rast v evro območju je po zadnjih podatkih znašala 1,1 %, kar je najnižje po letu 2013.

Indeksi PMI, ki kažejo na obete podjetij, so se znižali predvsem v predelovalnih dejavnostih.

Na trgih BRIK so se najbolj podražile naložbe v Braziliji, ki so pridobile skoraj 5 %. Delnice na Kitajskem so pridobile približno odstotek, medtem ko so tečaji v Rusiji stagnirali. Naložbe v Indiji so izgubile na vrednosti skoraj 4 %. Vsi tečaji so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu juliju izgubil nekaj več kot 1 %. Najbolj se je znižal tečaj novomeške Krke, in sicer za skoraj 4 %, kar je posledica izplačila dividende. Pocenile so se tudi naložbe v slovenska finančna podjetja. Na drugi strani so vlagatelji zabeležili rast na naložbah v Telekom Slovenije in koprsko Intereuropo.

 

Varčevanje za otroka v štirih točkah

 

Kot mamica treh majhnih otrok, se vsega tega še kako dobro zavedam. Vedno več vlagateljev in staršev pa se sprašuje, kdaj je primeren čas za varčevanje svojih otrok ter kolikšen znesek naj namenijo le-temu.

Večji kot so otroci, dražje so igrače in ne bo dolgo trajalo, ko bomo skupaj s svojimi otroci izbirali prvi avtomobil in se čudili visokim stroškom študija ali vsaj malo želeli finančno pomagati pri nakupu prvega stanovanja.

Kdaj, kako, kje in koliko torej varčevati, da boste kos tej finančni odgovornosti svojih otrok?

1. KDAJ začeti varčevati?

Odgovor je sila preprost – danes. Ne jutri, ne pojutrišnjem, ne naslednje leto. Ne, ko bodo razmere boljše, plače višje in šefi prijaznejši. Začnite danes!

Varčevati je treba začeti čim prej. Čas je vlagateljev zaveznik. Mnogi pogosto podcenjujejo časovno vrednost denarja. Namreč, ko reinvestirate svoje donose (obresti, kapitalske dobičke), namesto, da jih izplačate, jim dovolite, da rastejo sami od sebe. Z vsakim dodatnim dnem tako vaši začetni donosi sami ustvarjajo dodatne dobičke in skozi daljše časovno obdobje presenetljivo zelo močno dvignejo vrednost vašega premoženja.

Z varčevalnim načrtom lahko vplačujete zgolj po 30 evrov vsak mesec. Starši, stari starši in drugi lahko varčujete za otroka z nakazovanjem sredstev na račun (pristopno izjavo) v lasti otroka. Tu je otrok naveden kot vlagatelj, plačniki so pa v tem primeru starši ali stari starši oziroma kdo drug. Na tak način lahko damo svojemu otroku lepo popotnico za čas, ko se bo naš otrok sam zaposlil in lahko z varčevanjem nadaljuje sam.

2. KAKO varčevati?

Disciplinirano, z rednimi mesečnimi obroki. Postopno varčevanje je namreč odlična zaščita pred škodljivim čezmernim odzivanjem na tekoče dogodke, ki se dogajajo na kapitalskih trgih.

Čustveno odzivanje zaradi strahu ali evforije podobno kot v vsakdanjem življenju tudi pri finančnih odločitvah vodi v napačne odločitve. Rezultat takih odločitev pa je ponavadi doseganje podpovprečne donosnosti.

Ravno zaradi tega je mesečno varčevanje edina prava rešitev in odločitev, ker varčevalce ne samo ubrani pred čustvenimi odzivi, ampak zaradi rednih mesečnih vplačil, relativno nizkih zneskov, omogoča tudi uresničitev nasveta iz prve točke.

3. KJE oziroma v katerih naložbah varčevati?

Zgodovinsko dejstvo je, da je bila za doseganje dolgoročnih ciljev najboljša naložba v razpršen portfelj delnic. Čeprav so bile delnice v različnih delih sveta v zadnjih desetih letih različno donosne, so se praktično povsod izkazale za bistveno donosnejše od preostalih naložbenih kategorij, kot so obveznice in kratkoročni državni dolžniški vrednostni papirji.

Glede na to, da gre pri varčevanju za prihodnje potrebe otrok za dolgoročne finančne cilje, ki so ob rojstvu otroka oddaljeni 18 let in več, so postopna varčevanja v razpršenih delniških portfeljih edina logična izbira.

Z odraščanjem otrok in približevanjem datuma uresničitve finančnega cilja, je smiselno znižati raven tveganja premoženja tako, da polovico sredstev prestavimo v bolj varne naložbe, ki so večinoma vezane na obveznice in s tem dosežemo uravnotežen portfelj delnic in obveznic.

4. KOLIKO naj mesečno namenim za prihodnje potrebe svojega otroka?

Znesek potrebnega mesečnega varčevanja je močno odvisen od želenih privarčevanih sredstev, ki jih boste potrebovali v prihodnosti za svojega otroka. Zelo pomembno tukaj je, kako hitro začnete varčevati, da dosežete želene cilje. Če zanje začnemo varčevati ob otrokovem rojstvu ali pa z varčevanjem odlašamo na primer do otrokovega 14. leta starosti. Večina staršev se namreč zave hitrosti odraščanja svojih otrok šele ob njihovem prehodu v srednjo šolo. Takrat pa bi utegnila biti doba varčevanja ob minimalnem mesečnem znesku varčevanja prekratka za uresničitev določenega finančnega cilja.

V tem primeru bi bodisi morali povečati mesečni znesek varčevanja ali pa dobo varčevanja podaljšati za nekaj let več.
Na vsa vprašanja in dileme glede varčevanja za svoje otroke pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, s katerim bosta skupaj našla najbolj optimalno rešitev za vas.

Namig oziroma nasvet staršem …

Največjo odgovornost imamo starši do svojih otrok. Odgovorni smo za njihov varen prehod v odraslo in samostojno življenje, tudi v finančnem smislu. V okviru finančne odgovornosti do lastnih otrok nas večina razume tudi finančno pomoč v ključnih fazah njihovega življenja. To nas veže, da že ob rojstvu otroka pričnemo skrbeti tudi za otrokove finančne potrebe, ki so sicer na videz še daleč v prihodnosti, vendar se zavedamo, da jih bo otrok brez naše pomoči težko uresničil.

Če je bil torej najboljši čas za začetek varčevanja za otroka ob njegovem rojstvu, je drugi najboljši čas DANES.

Če ste ta prispevek prebrali, pomeni, da ste že začeli razmišljati o finančni prihodnosti svojega otroka, zato ne odlašajte in začnite čim prej.

Verjemite, nekoč vam bo vaš otrok neskončno hvaležen.

Potrošite manj ali več kot zaslužite?

 

Analizirajte svoje finančne navade

Najprej moramo ugotoviti koliko in od kod prihaja denar ter koliko in zakaj ga trošimo. Prvi del je za večino ljudi lahek, ker imamo najpogosteje stalne in predvidljive prihodke, drugače pa je z izdatki. Neverjetno je, kako enostavno je zapravljati, ne da bi se zavedali kam je denar izginil. Zato si pri izdatkih vzemite čas, da analizirate svoje potrošniške navade in odkrijete, kje po nepotrebnem zapravite preveč denarja in kje vam ga odteka največ.

Naredite proračun

Ko veste, kam gre vaš denar, lahko naredite proračun. Imeti morate dobro predstavo o svojih ponavljajočih se stroških kot so: najemnina, elektrika, komunalni stroški, kredit, TV, telefonija, internet in podobno. Imeti pa morate tudi predstavo o tem, koliko denarja porabite za spremenljive stroške, kot so nakupovanja, potovanja, zabava, itd. Uporabite svoj proračun kot vodnik za nadzor nad porabo.

Poiščite prostor za zmanjšanje stroškov

Ko od razpoložljivega proračuna odštejete planirane fiksne stroške in planiran prihranek, vam ostanejo sredstva za tekočo porabo. Če želite privarčevati, se morate vedno spraševati, kaj od želja resnično potrebujete. Ko gremo v trgovino nas lahko hitro premamijo nove, lepše, boljše stvari, kot so najnovejši telefon, nov par čevljev, boljša televizija, dodaten sesalec itd., zato morate čim prej določiti, kateri stroški so pomembni in kateri niso.

Imejte sklad za nujne primere

Sklad za nujne primere vam nudi varovalni pas, s katerim lahko poskrbite za nepredvidene stroške, tako da ne porabite več, kot zaslužite ter da ne porabljate prihranke ali uporabljate kreditno kartico. Nepredvideni stroški so lahko povezani z avtom, stanovanjem, nesrečo in se običajno zgodijo, ko jih najmanj pričakujete in si jih ne morete privoščiti. Zato je dobro imeti sklad za nujne primere, ki ga je težko točno določiti, vendar naj bi znašal vsaj za dve mesečni plači.

Naložba v prihodnost

Prihranke, ki jih boste ustvarjali morate tudi pametno naložiti. Privarčevanega denarja ne smete pustite kar ležati v predalu ali na bančnem računu. Nalagajte ga na varčevalni račun ali pa ga kako drugače investirajte v svojo prihodnost. Eden izmed načinov je, da znesek, ki smo ga določili za varčevanje odvedemo preko direktne bremenitve, saj to odpravlja skušnjavo, da bi denar namesto tega raje porabili.

Z vplačevanjem preko direktne bremenitve lahko postopno varčujete tudi v vzajemnih skladih

To je namreč eden, od najbolj učinkovitih načinov za doseganje dolgoročnih osebnih finančnih ciljev. Za redno varčevanje v skladih ne potrebujete velikih zneskov, temveč lahko že z nižjimi mesečnimi vplačili sklenete učinkovit varčevalni načrt. Prednost postopnega vlaganja v sklade je, da zmanjšate možnost izbire manj ugodnega trenutka za začetek varčevanja, hkrati pa z rednimi mesečnimi vplačili izravnate nihanja delniških tečajev na kapitalskih trgih. Vložena sredstva se plemenitijo po obrestno obrestnem učinku, saj se tudi že doseženi donosi plemenitijo naprej. Z mesečnim varčevanjem moramo začeti čim prej, ker je tako vsota vplačil višja, denar pa se plemeniti dlje čas.

 

Bodite potrpežljivi in mirno sledite svojim načrtom. Morda boste po enem letu še vedno razočarani, saj se vam bo zdelo, da nikamor ne pridete, a vedite, da je velik uspeh že to, da ste se lotili urejanja svojih financ. Počasi se daleč pride, le vztrajnost je potrebna.

 

Centralne banke naše rešiteljice?

 

K rasti globalnih indeksov prispevajo tudi boljši rezultati od pričakovanih. Smo sredi sezone objav za drugi kvartal in evropska ter ameriška podjetja presegajo pričakovanja vlagateljev in analitikov. Ob tem je treba dodati, da so se v zadnjih mesecih pričakovanja znižala, s čimer so ustvarili bolj optimistično ozračje sezone rezultatov. A kljub solidnim rezultatom so v zadnjih šestih mesecih trgi rasli precej hitreje od poslovanja in dobičkov. Vzroke gre iskati v pričakovanjih, da bodo centralne banke znižale obrestne mere in kreirale nov poceni (za nekatere pa kar zastonj) denar. Prejšnji teden je ECB napovedala močnejši poseg za začetek jeseni, po kratkem navdušenju pa je trg zajela hladna prha v obliki okrepljenih recesijskih strahov. Evropska gospodarska rast se po zaslugi storitvenega sektorja drži v zelenih številkah, čeprav se upočasnjevanje v industriji nadaljuje. Številke so že na ravneh iz let 2012 in 2013, ko smo v Evropi videli drugi val krize. Tudi tokrat v upočasnjevanju prednjači nemška industrija, v kateri so številke videti najgrše in je že krepko v recesiji, presenetljivo pa se tokrat periferne industrije (Italija, Španija in tudi Grčija) in Francija držijo bolje. Največje probleme lahko opazimo pri mednarodni trgovini v najbolj izpostavljenih segmentih gospodarstev, kot sta avtomobilska industrija in segment polprevodnikov ter IT-opreme, kjer so očitno trgovinske vojne vplivale predvsem na večjo previdnost in s tem zmanjšale gospodarsko aktivnost. Po drugi strani segmenti, ki so odvisni od lokalnega ali evropskega potrošnika, še vedno beležijo rast. Dejstvo je, da je predvsem evropski potrošnik tokrat v finančno bistveno boljšem položaju, v obdobju po zadnji krizi so prihranki krepko zrasli, tudi Slovencem, a odprto ostaja vprašanje, kako se bo tak potrošnik obnašal, če se bo zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti začel pritisk na njegovo plačo. Bo morebiten izpad dohodka nadomestil s prihranki, in v tem primeru bomo videli mehak prehod, ali pa bo zmanjšal potrošnjo in poglobil krizo? Tak scenarij skrbi tudi kreatorje denarne politike, zaradi česar ECB že odprto signalizira, da imajo le malo asov v rokavu in da bi morale države, ki si to lahko privoščijo, povečati javno potrošnjo. S tem ciljajo predvsem na Nemčijo, kjer se je vladajoča elita odločila, da bodo upočasnjevanje gospodarstva prevedrili s preteklimi prihranki in nadaljevali s pristopom varčne »švabske« gospodinje. Najvišji proračunski presežek po združitvi Nemčije v višini 1,7 odstotka BDP iz leta 2018 (60 milijard evrov) bodo letos sicer težko ponovili, a plan vseeno predvideva presežke tudi v prihodnjih letih in upad dolga po 60 odstotkov BDP. Ker istočasno dosegajo rekorden presežek v trgovini s svetom, vse to ugodno vpliva na nemške javne finance. Istočasno pa mahanje z rdečo cunjo pred razjarjenim bikom (Trump), saj skoraj ne mine dan, ko ameriški predsednik ne bi tvital o tem, kako Evropa gospodarsko izkorišča ZDA. Zadnja taka »domislica« je bila izjava, da je bil evro uveden le zato, da bi Evropa (Nemčija) imela šibko valuto in s tem izpodrivala ameriški izvoz. O ekonomskem smislu teh izjav na tem mestu ne bi debatiral, kaže pa na to, da se v ameriški administraciji krepijo sile, ki bodo poskušale ukrepati. Pritisk na Fed po močnem znižanju obrestnih mer je korak v to smer. Ker tudi nekatere druge velike centralne banke že znižujejo obrestne mere (Avstralija, Rusija, Turčija, Kitajska) je to korak s smer valutnih vojn.

Vseeno pa star pregovor pravi, da se ne bojuj s centralnimi bankami. Ker bodo ustvarjale dodatno likvidnost, lahko trgi zrastejo, donosi obveznic pa upadejo. Previdnost torej ni odveč, portfelj naj bo razpršen in uravnotežen, a pozabiti na delnice in obveznice je v tem trenutku vseeno nespametna poteza.

S prilagojenim portfeljem do popolnega odklopa na dopustu

 

Med poletnimi počitnicami bi investitorji namreč morali več pozornosti nameniti svojemu fizično dobremu počutju kot portfelju. Zato svetujemo: sprostite se, odklopite od vsakodnevnih aktivnosti in uživajte na zasluženem dopustu. In najpomembnejše priporočilo – na plaži nikar ne iščite najnovejših finančnih novic. Zakaj? Če ste odtrgani iz običajnega okolja, kot je to na počitnicah, ne boste sprejemali dobrih odločitev. Ničesar ne boste zamudili, če ustavite svoj čas.

V osnovi velja za čustva, kot je npr. strah, da so naravni sovražnik investitorjev, saj vodijo do impulzivnih dejanj in se jim ne moremo popolnoma izogniti. Veliko je že storjenega, če se vlagatelji tega zavedajo. In ko jih bodo vodila čustva, se ne bodo odzvali nepremišljeno, ampak bodo zadevo najprej prespali ali se o temi s kom pogovorili. Obstajajo seveda različne metode samodiscipliniranja. To lahko doprinese k temu, da se izognemo marsikateri napaki.

Nepremišljene prodaje naložb

Med nepremišljene prodaje spadajo tiste prodaje, ki so izvedene v paniki, zaradi strahu. Kdor je na primer lani ob koncu leta, ko je bila razprodaja na finančnih trgih, podlegel čustvom in prodal svoje vrednostne papirje, je zamudil rast cen, ki traja že od začetka letošnjega leta. Še boljši je primer finančne krize iz leta 2008, ko je velika večina vlagateljev v paniki prodajala svoje premoženje in s tem zapravila priložnost za ustvarjanje donosov, kajti finančni trgi so že od marca 2009 v dolgoročnem vzponu, ki se nadaljuje vse do danes. Velja rek, da večja kot je bolečina ob izgubi premoženja, dalj časa traja, da se investitor ponovno vrne na finančne trge. In posledično ima, ob zamujenem ponovnem vstopu na trg, tudi manjšo potencialno donosnost.

Pravzaprav bi bilo koristno uporabiti tako močno zmanjšanje tečajev za dodatna vlaganja, seveda ob predpostavki, da so tudi vrednotenja, zgodovinsko gledano, ugodna.

In kaj storiti, če finančni trgi vaš portfelj pošteno pretresejo ravno takrat, ko ste na dopustu?

Priporočljivo je, da vaš portfelj prilagodite dolgoročni strategiji gradnje vašega premoženja in sledite svojimi željam in ciljem, saj boste le tako lahko uspešno prebrodili tudi nepričakovane skrajne scenarije. Vsak vlagatelj si mora zastaviti naslednja vprašanja: Kakšen tip vlagatelja sem in kakšno izgubo premoženja lahko prenesem brez večjih finančnih pretresov? S tem boste določili, kolikšno donosnost pričakujete od naložbe in kakšno tveganje ste pripravljeni za to prevzeti.

Razpršite svoje naložbe

Vlagatelj lahko z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi, kot so delnice ali obveznice, zmanjša vpliv gospodarskih in političnih dogodkov, ki narekujejo dogajanje na finančnih trgih in pomembno vplivajo na kratkoročno gibanje tečajev. Takšni dogodki so na primer trenutno Brexit, morebitna trgovinska vojna ali razprava o italijanskem deficitu. Srednjeročno lahko torej s prilagajanjem uteži med naložbenimi razredi (denar, delnice, obveznice) dosegamo nekoliko višje donose. Ta tveganja lahko tudi uspešno upravljamo z diverzifikacijo oziroma razpršenostjo znotraj naložbenega razreda.

In nasvet za bližnjo prihodnost?

Svetujem, da trenutno ne sprejemajte pretiranih naložbenih tveganj in tudi ne zapuščajte finančnih trgov. Z dolgoročno prilagojenim portfeljem pa lahko mirno uživate tudi na počitnicah.

Nizke obrestne mere – kje lahko varčujem?

 

Slovenci smo bili že od nekaj narod depozitarjev. V splošnem veljamo za tveganju manj naklonjene oziroma previdnejše varčevalce. Večino privarčevanih sredstev imamo na bankah v obliki depozitov. Tak pristop lahko v veliki meri pripišemo relativno kratki in drugačni zgodovini delovanja domačega kapitalskega trga v primerjavi s tujino.

Če želimo del svojih sredstev oplemenititi, jih je pametno razpršiti oziroma naložiti v različne naložbene produkte. Najprej moramo ločiti med varčevanjem za varnost in naložbami. Da smo finančno varni, potrebujemo varnostno rezervo in pokojninsko rezervo. Prva mora biti likvidna, zato sta njena donosnost in tveganje nizka, pri drugi, ki je bolj dolgoročna, pa si, če nismo že preblizu upokojitve, lahko privoščimo višje tveganje. Vsaka naložba je zgodba zase in pri odločanju nam bo v veliko pomoč, če pred izbiro naložbe spoznamo njene tri osnovne značilnosti – likvidnost, donosnost in tveganje. Varne naložbe (gotovina, stanje na računu, depoziti) so visoko likvidne, z nizkim donosom in nizkim tveganjem. Obvezniške naložbe so srednje likvidne, s srednjim donosom in srednje tvegane, medtem ko imajo delniške naložbe višji donos in likvidnost in hkrati visoko tveganje.

Za kratkoročno varčevanje so namesto banke lahko zanimivi skladi denarnega trga. V njih se zbirajo sredstva večjega števila posameznikov, podjetij in finančnih institucij, ki se nato posredujejo na bančne depozite in instrumente denarnega trga (zakladne menice, blagajniški zapisi…). Prednost denarnih skladov pred depoziti je v dostopnosti privarčevanih sredstev. Sredstva na depozitu so dokaj težko dostopna, če jih potrebujemo pred iztekom varčevalnega obdobja. Skladi denarnega trga ponujajo likvidnost, kar pomeni, da so vam sredstva na voljo v kratkem roku (nekaj dni traja nakazilo s sklada na vaš bančni račun).

Kaj pa obveznice? Dodatna možnost kratkoročnega varčevanja se skriva v obveznicah, predvsem državnih. Pri nakupu obveznice se moramo zavedati, da imamo dodatno tveganje, ki ga pri depozitu ni, to je gibanje cene obveznice. Naslednja stopnja je kombinacija obveznic in delnic to so tako imenovani mešani skladi, ki so primerni za varčevanje na daljše obdobje, vendar zaradi svoje tveganosti ne morejo biti alternativa depozitu. Delniške naložbe so smiselne, ko varčujemo na daljše obdobje, recimo pet ali več let. Na krajše obdobje je delež delnic v naših naložbah smiselno krepko omejiti zaradi visoke negotovosti glede nihajnosti. Lahko se nam zgodi, da se prav v trenutku nakupa delnice ali delniškega sklada korigirajo cene na trgih ali se celo pojavijo večji padci, kar pripelje do potencialno velikega padca vrednosti naših privarčevanih sredstev. Torej, kaj izbrati? Odgovora na žalost ne moremo preprosto izbrati, saj je seveda odvisen od želja posameznika.

Vsak posameznik seveda išče idealno naložbo, naložbo, ki bo hkrati visoko likvidna, malo tvegana in z visokimi pričakovanimi donosi. Žal taka naložba ne obstaja, nam pa pravilna kombinacija različnih naložb omogoča, da to ravnotežje vseeno dosežemo. Denar je pametno razpršiti. Držimo se načela, da bolj je naš finančni cilj oddaljen, več naložbenega tveganja si lahko privoščimo.

Mesečno poročilo za junij 2019

 

Mesečno poročilo za junij 2019

 

Naložbeni komentar – junij 2019

Globalni delniški trgi so se v juniju podražili in se skoraj vrnili na nivoje pred majskimi pocenitvami. Rast je bila nekoliko višja v ZDA kot na stari celini. Trgi v razvoju pa so malenkost zaostajali. Zahtevane donosnosti na dolžniške vrednostne papirje so se znižale, kar je bilo pozitivno za vlagatelje v obveznice.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je v mesecu juniju dosegel novo najvišjo zgodovinsko vrednost. Najbolj so se podražila podjetja delujoča v panogi materialov in energetska podjetja, kar je posledica podražitve surovin in surove nafte v juniju. Na prvem poletnem zasedanju ameriška centralna banka ni spreminjala ključne obrestne mere in ta tako ostaja na nivoju med 2,25 % in 2,5 %. Centralna banka ključne obrestne mere ni spreminjala že od januarja. Tržna pričakovanja so nagnjena k zniževanju obrestne mere, kar se je odrazilo tudi na obvezniških trgih. Zahtevana donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je znižala in je bila v juniju že pod 2 %. To je najnižje po letu 2016. Brezposelnost v državi ostaja na nizkih 3,6 %. Tudi potrošniško zaupanje, po raziskavah Univerze v Michiganu, ostaja na visokih nivojih. Poslabšalo se je zaupanje med podjetji, ki upada že od začetka leta.

Delniški indeks MSCI evropskih podjetij je pridobil nekaj več kot 4 %. Prav tako kot v ZDA, so se najbolj podražile naložbe v panogi surovin. Med panogami so jo najslabše odnesla nepremičninska podjetja. Kljub nižjim obrestnim meram, ki pozitivno vplivajo na nepremičninski sektor, so delnice nemških podjetij močno upadle zaradi predlagane spremembe zakonodaje o zamrznitvi najemnin. Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada se je brezposelnost znižala. Le-ta je pri 7,5 % najnižja po poletju 2008. Obeti evropskih podjetij so se v juniju malenkost izboljšali. Skupni indeks PMI se je zvišal glede na majski nivo. Boljše obete imajo v storitvenem sektorju, medtem ko indeks za predelovalne dejavnosti še vedno ostaja pod ključno mejo 50 točk. ECB na junijskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere in jo ne namerava spremeniti vsaj še v prvi polovici prihodnjega leta.

Trgi BRIK so pridobili nekaj manj kot 4 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Delniške naložbe na Kitajskem in v Rusiji so se podražile za več kot 5 %. Delnice v Indiji pa so se pocenile.

Slovenski borzni indeks SBITOP je ostal dokaj nespremenjen. Najbolj so se podražile delnice koprskih Intereurope in Luke Koper, ki sta pridobili skoraj 7 %. Delnice celjske Cinkarne so mesec zaključile približno 13 % nižje, saj je družba v mesecu juniju izplačala delničarjem visoko dividendo.