Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2018

 

Mesečno poročilo za maj 2018

 

Naložbeni komentar – maj 2018

Globalni delniški trgi so se v maju podražili. Najvišjo rast so zabeležile ameriške delnice, in sicer skoraj 6 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Evropske delnice so se malenkost pocenile. Rast, ki je bila na domači borzi, je bila posledica prevzemne aktivnosti.

V maju so se ameriške delnice podražile. Najvišjo rast so zabeležila podjetja tehnološkega sektorja. Med sektorji, ki so se najbolj pocenili, sta se znašli panogi finance in preskrba. Američani so uvedli uvozne dajatve na jeklo in aluminij iz Kanade, Mehike in EU. Te države so bile do konca maja izvzete. To je zaostrilo trgovinsko vojno ZDA z ostalimi državami in pričakujejo se obratni ukrepi. Višje cene jekla bodo zmanjšale kupno moč potrošnika. Negativen vpliv se pričakuje tudi v gradbeništvu, kjer se porabi večina jekla. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je bila na koncu meseca maja pod 3 odstotki. Zahtevana donosnost se je znižala zaradi višjega povpraševanja po najvarnejših naložbah, v katere vlagatelji preusmerijo sredstva v času negotovosti. Brezposelnost je po zadnjih podatkih znašala 3,9 %, najnižje v zadnjih 17,5 letih. V zadnjem letu je bila najvišja tudi inflacija, ki je znašala 2,5 %. Inflacija je sedaj na nivoju, ki zadovoljuje centralno banko, ki bo po pričakovanjih dvignila obrestno mero v juniju.

Evropske borze so se pocenile. Padec delniških tečajev je bil največji v Italiji. Indeks MSCI italijanskih podjetij je v enem mesecu izgubil skoraj 10 %. Italiji ni uspelo sestaviti vlade po tem, ko je predsednik Matarella preprečil sestavo vlade evroskeptičnih strank Lige in gibanja 5 Zvezd. Občutno se je povišala tudi zahtevana donosnost na italijanski državni dolg. To bo povečalo proračunske odhodke za obresti, ki v Italiji, kjer je državni dolg več kot 130 % BDP, predstavljajo velik del državne blagajne. Pod vprašanjem pa je tudi politični vrh v Španiji, kjer se zaradi korupcijskega škandala pričakuje zamenjava premierja. Kompozitni indeks PMI je bil v maju 54,1 točke, kar je najnižje letos. Na drugi strani zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. V zadnjem mesecu je evro izgubil na vrednosti proti dolarju nekaj več kot 3 odstotke.

 

Med trgi v razvoju so se najbolj podražile naložbe na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko so se brazilske delnice pocenile za več kot 13 %, k čemur je prispeval tudi padec domače valute, reala. Cena surove nafte se je v maju povišala. Za sodček severnomorske surove nafte je bilo potrebno odšteti skoraj 80 dolarjev. Trg pričakuje predčasno povišanje proizvodnje v državah OPEK in Rusiji.
Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil skoraj 5 %. Velenjsko Gorenje je bilo prodano kitajski družbi Hisense, kar je vplivalo na več kot 80 % zvišanje tečajev delnice. Največji padec v regiji so zabeležile naložbe v Romuniji, in sicer več kot 7 odstotkov.

 

 

Slovenci znova spoznavamo pomen razpršitve prihrankov

Vzajemne sklade poznamo v Sloveniji že približno četrt stoletja, a kljub temu še vedno sodimo med tiste, ki na področju varčevanja daleč najbolj zaupamo klasičnim bančnim produktom. Zakaj se vzajemni skladi bolj ne primejo?

Zaradi mladosti industrije skladov smo bili slovenski vlagatelji dolga leta vajeni predvsem konservativnejšega varčevanja v tradicionalnih bančnih produktih, ki so vse do pred dobrih dveh let vlagateljem prinašali relativno visoke in stabilne donose. Na drugi strani pa smo že v zgodnji fazi razvoja industrije skladov doživeli največji globalno finančno krizo po drugi svetovni vojni ter posledično borzni zlom, ki je sklade negativno zaznamoval in marsikaterega vlagatelja tudi dodobra prestrašil. Slovenska industrija skladov se je po vrhuncu, ki ga je dosegla leta 2007, v enem samem letu skoraj prepolovila. Šele v zadnjih nekaj letih domači vlagatelji znova spoznavajo pomen razpršitve prihrankov med različne naložbene razrede. K temu so precej pripomogle rekordno nizke obrestne mere in boljše poznavanje dolgoročnih zakonitosti delovanja kapitalskih trgov.

V bankah je trenutno okoli 17 milijard evrov denarja varčevalcev, v vzajemnih skladih pa dobri dve milijardi. S kakšnim končnim zneskom v vzajemnih skladih bi bili upravljavci skladov zadovoljni?

Trenutno je v industriji vzajemnih skladov za skoraj natančno 15 odstotkov sredstev, kot jih imajo gospodinjstva na bančnih računih, povprečje zadnjih desetih let pa je 13,5 odstotka. Da smo pri varčevalnih navadah še vedno konservativnejši, kaže tudi podatek, da ima povprečen Slovenec v vzajemnih skladih okrog 1.250 evrov. V primerjavi z razvitimi članicami Evropske unije precej zaostajamo, saj ima povprečen Šved na primer v vzajemnih skladih 27.700 evrov, Francoz 27.400 evrov, Nemec 21.900 evrov, Avstrijec 16.400 evrov, Španec pa 5.700 evrov. Smo pa v precej podobnem položaju kot nekatere članice, s katerimi smo skupaj stopili v EU. Še bolj realen pokazatelj je razmerje med višino sredstev v skladih na prebivalca v posamezni državi ter bruto domačim proizvodom na prebivalca po pariteti kupne moči (glej graf, op. ur.). Iz tega na primer lahko vidimo, da povprečen prebivalec Španije razpolaga s približno 13,5 odstotka višjo dejansko kupno močjo kot povprečen prebivalec Slovenije, vendar ima v skladih nominalno kar 4,8-krat več sredstev. Obseg slovenske industrije skladov bi se torej lahko več kot podvojil, pa bi Slovenci še vedno sodili med tiste, ki so bolj naklonjeni konservativnim bančnim produktom.

Kaj je tisto, kar vzajemne sklade najbolj loči od klasičnih varčevalnih produktov?

Najpomembnejša razlika je, da klasični produkti za razliko od vzajemnih skladov ponujajo vnaprej znano fiksno donosnost. Vzajemni skladi na drugi strani omogočajo, da lahko vlagatelj ob sprejemanju višjega tveganja na daljše obdobje pride do višjih tako imenovanih nadpovprečnih donosov. Lahko rečemo, da sta si klasično varčevanje in varčevanje v skladih komplementa. Najpomembnejše pri vsem skupaj je, da posameznik za dosego posameznih ciljev izbere najustreznejšo obliko varčevanja.

In kako naj to stori?

Najprej moramo narediti temeljito analizo in dolgoročni varčevalni načrt. Določitev ustrezne strateške razpršitve na začetku je ključna za doseganje zastavljenih rezultatov. V naslednjem koraku izberimo naložbe, ki bodo prinašale dodano vrednost v skladu z zastavljenim ciljem. Pri tem pazimo, da ne izbiramo naložb zgolj zaradi privlačnih trenutnih dejavnikov, ampak imejmo v mislih, da ima vsak izmed naložbenih razredov svoje zakonitosti, prednosti in slabosti. Svoje naložbe skozi celotno obdobje spremljajmo, ohranjajmo zaupanje, disciplino in v času ekstremov ne dopustimo, da čustva prevladajo nad razumom. Trend na trgu naj postane naš prijatelj, ne nasprotnik. Upoštevajmo tudi načelo globalne razpršitve in sredstva razpršimo čim bolj v skladu z dejansko globalno kapitalsko sliko. S tem se bomo kar najbolj izognili tveganju, da naš portfelj ne bi bil enak donosu, ki ga prinaša globalni trg.

Koliko se Slovenci držimo teh pravil in kje delamo največje napake?

Površni smo, vendar se stanje postopno izboljšuje. Še vedno nas ženejo želje po hitrih in visokih zaslužkih. Odločitve za posamezno naložbo prepogosto temeljijo na preteklih donosih. Ničkolikokrat se odločamo na podlagi akcij brez vstopnih stroškov in s tem zanemarjamo pomen dolgoročne kakovosti in učinkovitosti pred kratkoročnimi prihranki. Še vedno radi odločamo tudi za na prvi pogled izjemne naložbene priložnosti z netransparentno vsebino ter nejasno regulatorno pristojnostjo. Premalo se poslužujemo kakovostnega finančnega svetovanja, ki se ga pogosto in velikokrat neupravičeno zamenjuje z enostavnim prodajnim priporočilom.

Kakšno razporeditev v sklade bi svetovali vlagatelju, ki ima na voljo 20 tisočakov?

Predpostavimo, da gre za vlagatelja z dolgoročnim naložbenim horizontom in pripravljenostjo, da sprejme višje tveganje. Jedro portfelja, 50 odstotkov, naj predstavlja srednje tvegan sklad z globalno razpršitvijo in možnostjo aktivnejšega prilagajanja portfelja trenutnim tržnim razmeram in pričakovanjem upravljavca. Takšen globalni sklad mešane fleksibilne strukture je na primer naš KD Galileo. Drugo polovico portfelja naj vlagatelj usmeri v bolj dinamične delniške trge s pozitivnimi pričakovanji – 20 odstotkov v sklad evropskih delnic s poudarkom na EU, 15 odstotkov v sklad, ki vlaga v delnice tehnoloških podjetij, 15 odstotkov pa v sklad, ki vlaga v hitro rastoče ekonomije s poudarkom na Kitajski in Indiji.

Kaj pa bi svetovali tistim, ki bi želeli mesečno varčevati po sto evrov?

Predlagam redno mesečno varčevanje prek varčevalnega paketa v košarici globalno razpršenih mešano fleksibilnega in delniških skladov Takšen je na primer naš paket Popotnica za življenje. Tovrstno varčevanje je primerno za vsakogar, ki mu njegovo stanje omogoča ustvarjanje mesečnih presežkov. Zaradi postopnosti vlagatelj svoja sredstva vlaga ob različnem času in se s tem izogne nevarnosti, da bo na trg vstopil v napačnem trenutku.

Najstarejši slovenski vzajemni sklad je prav vaš KD Galileo, ki letos praznuje 25 let. Kakšen donos so dosegli varčevalci, ki v njem varčujejo od samega začetka?

Nominalna skupna povprečna letna stopnja rasti od ustanovitve 1. januarja 1992 do vključno 6. oktobra letos znaša 12,76 odstotka. Za primerjavo povejmo, da tovrstna stoletna donosnost ameriškega delniškega trga za obdobje od decembra 1916 do decembra 2016 znaša slabih 10 odstotkov.

Kakšen pa je bil donos v zadnjih petih, treh in enem letu?

Donos KD Galilea v zadnjih petih letih je bil 50,23-odstoten, v zadnjih treh letih 13,23-odstoten, v zadnjem letu pa 9,04-odstoten.

KD Galileo je mešani fleksibilni sklad. Za koga je takšen sklad primeren?

Za vsakogar, ki želi varčevati na daljši rok, želi višje donose kot pri klasičnem bančnem varčevanju, hkrati pa ne želi sprejemati previsokega tveganja in ne želi aktivneje sodelovati pri upravljanju svojih sredstev. Kot jedro svojega portfelja ga lahko uporabi velika večina vlagateljev in nato po potrebi portfelj dopolnjuje z bolj tveganimi delniškimi skladi.

Slovenske družbe za upravljanje skladov ponujate tudi krovne sklade. Katere so njihove največje prednosti in kako jih lahko izkoristi povprečni vlagatelj?

Krovni sklad je vzajemni sklad, ki je sestavljen iz več podskladov, ki so obravnavani kot ločeno premoženje, pri čemer vsak podsklad opredeljujeta poseben naložbeni cilj in naložbena politika. To posamezniku omogoča, da na dolgi rok svoj portfelj davčno in stroškovno učinkovito prilagaja tržnim razmeram, predvsem pa svojim naložbenim ciljem. Velika prednost je večja fleksibilnost s poudarkom na stroškovni in davčni učinkovitosti, saj prehodi med podskladi ne prinašajo dodatnih stroškov. Največja prednost pa je davčni ščit. To pomeni, da pri prehodu med podskladi za vlagatelja – fizično osebo – nastopi odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova davka od dobička iz kapitala.

Kaj pričakujete na kapitalskih trgih do konca leta in prihodnje leto?

Makro ekonomska slika po vsem svetu je dobra kot že dolgo ne. Ameriško gospodarstvo je že nekaj časa v polnem zagonu, letos se je dokončno prebudil evropski gospodarski motor, precej podobno pa je tudi v večini preostalih gospodarstev po svetu. Ocenjujemo, da se bo trenutno stanje nadaljevalo tudi naslednje leto. Več dinamike pa lahko pričakujemo na centralno bančnem področju. Menimo, da bomo še ob koncu letošnjega leta priča postopnemu zaostrovanju monetarne politike v ZDA. Ob nadaljevanju trenutnega stanja v EU pa gre v drugi polovici naslednjega leta pričakovati postopen umik trenutne izjemno ohlapne politike Evropske centralne banke.

Kje so torej priložnosti in kje je treba biti previden?

Čeprav trenutne vrednosti delnic niso nizke, menimo, da so lahko tudi naslednje leto zanimiva naložbena priložnost. Med bolj privlačnimi naložbenimi področji vidimo delnice s področja EU, delnice podjetij sektorja tehnologije in delnice nekaterih največjih držav v razvoju. Višja vrednotenja delnic in pričakovanja postopnega zasuka delovanja ECB lahko po daljšem času povrne zanimanje tudi za denar. Večjo previdnost pa svetujemo pri obveznicah, še posebej tistih z daljšo ročnostjo.

Makro ekonomska slika po vsem svetu je dobra kot že dolgo ne. V času ekstremov ne dopustimo, da čustva prevladajo nad razumom.

 

 

Vrednost bruto domačega proizvoda na prebivalca po pariteti kupne moči (v evrih) ter razmerje med evrsko neto vrednostjo sredstev v vzajemnih skladih na prebivalca in evrsko vrednostjo bruto domačega proizvoda na prebivalca po pariteti kupne moči za izbrane države konec leta 2016.

 

INTERVJU: Finančni svetovalec Matej Tadej Jerman o vlaganju v vzajemne sklade, objavljeno v reviji Moje finance.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada julij 2017

Mesecno porocilo za julij 2017

Naložbeni komentar – julij 2017

Globalni delniški trgi so se julija nekoliko pocenili. Pocenitev je prišla z razvitih trgov, saj so delnice v Evropi izgubile skoraj pol odstotka, delnice v ZDA pa še odstotek več. Vlagatelji so imeli pozitivne donose na investicijah v razvijajočih se trgih in trgih v regiji Balkan.

Kljub rasti ameriških delniških trgov v juliju je padec dolarja proti evru izbrisal donose za evropske vlagatelje. Podražile so se delnice podjetij iz tehnološkega sektorja, medtem ko so padce beležile naložbe v sektorju zdravstva. Ameriška centralna banka na julijskem zasedanju ni dvignila obrestne mere. Gospodarstvo nadaljuje rast s stopnjo okoli dveh odstotkov na letni ravni, kar je pod zgodovinskim povprečjem. Trg dela se še naprej krepi, saj stopnja brezposelnosti po zadnjih objavah ostaja na nizkih 4,4 %. Potrošniško zaupanje je v poletni sezoni sicer nekoliko oslabelo z visokih nivojev na začetku leta. Prav tako se je znižala tudi stopnja inflacije, ki je bila po zadnjih objavah 1,6-odstotna na letni ravni, oziroma 1,1-odstotne točke nižje kot v februarju.

V Evropi se nadaljuje gospodarsko okrevanje z rastjo okoli 2 % na letni ravni v evroobmočju. Potrošniško zaupanje ostaja na visokih nivojih. Stopnja brezposelnosti se niža in je pri 9,1 %, najnižje po letu 2009. Nizke obrestne mere so pozitivno vplivale na kreditno dinamiko, saj je nivo potrošniških kreditov dosegel nivoje predkriznega obdobja. Donosnost do dospetja 10-letne nemške obveznice se je julija gibala okoli 0,5 %, vrednost evra proti dolarju pa se je v enem mesecu podražila za 3,6 %.

Na trgih v razvoju so investitorji beležili rast naložb nad 4 odstotki, merjeno z indeksom MSCI izraženim v evrih. Med državami BRIK so se najbolj podražile delnice v Braziliji, in sicer za 7 odstotkov, sledile so naložbe na Kitajskem z nekaj manj kot 5-odstotno rastjo. Za dober odstotek pa so se pocenile delnice ruskih podjetij.

Na surovinskih trgih je prišlo do dražjih cen na surovo nafto, saj se je sodček zahodno-teksaške surove nafte podražil za 9 odstotkov in je bilo na koncu meseca zanj ponovno potrebno odšteti 50 dolarjev za sodček. Podražil se je tudi baker, kar lahko pripišemo boljšim objavam o stanju gospodarstva na Kitajskem.

Slovenski borzni indeks SBITOP je mesec končal več kot 3 odstotke višje. Občutneje so se podražile delnice Zavarovalnice Triglav in Luke Koper, in sicer za približno 7 in 5 odstotkov. V regiji so se najbolj podražile naložbe v Romuniji, in sicer za več kot 5 odstotkov.

In vendar se vrti

Pri spremljanju državnih obveznic je tako nujno analizirati ekonomsko in politično stanje. Še bolj pa dinamiko prihodnjih procesov. Na primer evro, kot druga globalna valuta, omogoča članicam enostaven dostop do globalnih trgov, saj je menjava dobrin in storitev s preostalim svetom zelo poceni in enostavna ter omogoča določeno konkurenčno prednost. Tako imajo ekonomije močnih valut boljše pogoje za rast. Seveda pa je za skupno valuto treba izpolniti določene pogoje, ki so bili v primeru evra v krizi postavljeni pred vprašanje, ali so vse članice sposobne veslati v isto smer.

Omenjena tveganja pa so se izrazila v finančnih špekulacijah, ki so vodila v zviševanje kreditnih pribitkov za šibkejše države. Poleg težav Slovenije so bile pod pritiskom tudi Grčija, Portugalska, Irska ter veliki državi Španija in Italija. Zniževanje pomena britanskega funta v globalni trgovini in duh zgodovinske veličine sta bila verjetno ena od vzrokov, zakaj so bili britanski mediji in finančna industrija prvi v vrsti kazanja na težave unije. Verjetno bi šibek evro oziroma lokalne valute vrnil nekaj sijaja njihovi valuti.

Se je pa v zadnjem času spet pokazalo, da je močne in dolgoročne trende težko presekati. Na eni strani trend konstantnega britanskega evroskepticizma vodi v njihov izstop iz EU, na drugi strani pa je Evropa izstopila iz recesije, saj ji skupni trg in valuta omogočata večjo blaginjo. Sprejela pa je tudi nekaj ukrepov večje harmonizacije. Tako se z žarki okrevanja gospodarstva tudi potencialni problemi za nekaj časa skrijejo. Posledično lahko pričakujemo, da bo evropsko okrevanje trajalo dlje časa. Še posebej ob dejstvu, da razvijajoči se trgi niso več tako poceni in nova industrijska revolucija spet omogoča vračanje proizvodnje na domača tla.

Ravno v omenjenem pa tiči največje vprašanje za prihodnje gibanje naložb. Ekonomska teorija nas uči, da gospodarsko okrevanje vodi v višjo zaposlenost, ki zvišuje plače. Višje plače pa vodijo v višjo inflacijo, ki centralne banke opogumi, da višajo obrestne mere, da se ekonomija ne pregreje. A zdi se, da omenjena logika v tem trenutku ne deluje. Digitalizacija omogoča namreč dvig produktivnosti in nižje cene, delavcem pa zmanjšuje plačno pogajalsko moč. Centralni banki megli dejansko stanje ekonomije in njihova reakcijska funkcija je manj predvidljiva. Zato je pri varčevanju večja stopnja previdnosti zelo smiselna. Na koncu ni pomembno, kakšno je želeno splošno mnenje, ampak kaj je res.

Sezona dividend obeta pozitivno jesen

Odlično poslovanje domačih podjetij, ki se po krizi v zadnjih letih uspešno pobirajo, se zrcali v nadpovprečni dividendni donosnosti. V primerjavi z obrestnimi merami na bančne depozite so odstotki naravnost vrtoglavo visoki, saj družbe izplačujejo povprečno okoli petodstotne dividende. Ali so dividende za domači finančni trg previsoke ali pa so cene delnic prenizke, v tem primeru ni pomembno, saj so vlagatelji z razmerami na trgu zadovoljni.

Tako je tudi trend domačega delniškega indeksa letos pozitiven in je od začetka leta SBITOP že pridobil 12,7 odstotka. K temu pa moramo prišteti še dividende, ki so jih nekatere družbe že izplačale. K rasti borznega indeksa so največ pripomogle delnice Petrola, ki rastejo že več kot dve leti. Vlagatelji (tako tuji kot domači) očitno zaupajo delu uprave, saj je v preteklih letih naredila nekaj dobrih potez. Zadnja je vsekakor nakup dodatnega deleža v družbi Geoplin, s katerim bodo postali večinski lastniki te družbe in jo v drugi polovici leta tudi vključili v svoje konsolidirane izkaze stanja in uspeha. S tem se bo bilanca skupine še okrepila, vrednotenje delnic pa postalo še ugodnejše.

Hkrati s tem v Petrolu odkupujejo pred leti izdane obveznice, ki imajo visok strošek financiranja in jih nadomeščajo z ugodnejšimi dolgoročnimi viri. Če k omenjenemu prištejemo še odlično turistično sezono, zvišanje cen (Petrolove marže) na avtocestnem križu ob močno povečanem tranzitu proti morju, lahko mirno zapišemo, da so pričakovanja o letošnjem dobičku Petrola zelo visoka. Na začetku omenjene dividende, ki se bodo do konca avgusta nabrale na računih vlagateljev ter dobro poslovanje kotirajočih družb obetajo pozitivno jesen na ljubljanski borzi.

Poletno mrtvilo

Dejstvo, da je na trgih pomen človeškega dejavnika vse manjši, je seveda tudi resnica. Vedno več sredstev, investiranih na borze, pride preko indeksnih skladov, ti pa so večinoma bolj pasivni kot vzajemni skladi. To se delno odraža tudi v indeksu nihajnosti VIX, ki dosega nove najnižje ravni. Pred tem je bil pod vrednostjo 10 samo dvakrat, in sicer v letih 1993 in 1994 ter leta 2007. Občutnejše korekcije prav tako nismo bili deležni že kar nekaj časa. Pravzaprav je trenutna rast trgov v ZDA brez 5-odstotne korekcije nekaj, česar na trgih nismo videli že 20 let. Poletno mrtvilo trenutno nekoliko »motijo« le rezultati za drugo četrtletje. V ZDA je do zdaj rezultate objavila dobra polovica podjetij. Kar 70 odstotkov podjetij je preseglo pričakovanja analitikov. Odločujoč pa je ta teden, saj bo rezultate objavilo kar 126 podjetij, med njimi pa je tudi nekaj zelo pomembnih. Smo v odločilnem tednu, ko bodo vlagatelji ocenili, ali so rezultati zadovoljivi ali bi bilo treba s trgov pobrati nekaj dobička. Tudi v Evropi so rezultati podjetij spodbudni, slika pa je bolj razpršena. Znotraj posameznih industrij najdemo boljša in slabša podjetja. Razlike med dobrimi in slabimi pa so precej večje kot v ZDA.

Če se bo bikovski trend nadaljeval še slabi dve leti, bo to najdaljši bikovski trend v zgodovini delniških trgov (tu seveda govorimo o ameriškem trgu kapitala). Rekordno je bilo obdobje od leta 1990 do 2000, ko so delniški trgi pridobili čez 400 odstotkov. Trenutno so od dna oddaljeni približno 240 odstotkov, bikovski trend pa traja že dobrih 8 let. Sedanji položaj ni nekaj, kar se še ni zgodilo, vendar smo temu vsak dan bližje. Kar pomeni, da se približujemo ali pa smo že zelo blizu naslednjemu obdobju, ko bo na ameriških delniških trgih precej težje zaslužiti. Vemo pa, kaj nekoliko bolj negativen sentiment v ZDA pomeni za preostale delniške trge. Vseeno je do naslednje faze lahko še kar nekaj časa. Zadeve je treba spremljati in pravilno oceniti položaj.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada maj 2017

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2017. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – maj 2017

Globalni delniški trgi so se maja pocenili, trgi v Evropi so ponovno pridobili več kot delniške naložbe v ZDA in naložbe v državah v razvoju. Tudi regijski trgi so izkazovali optimizem evropskih delniških trgov.

Delniški trgi v ZDA so se pocenili za 2 %, merjeno v evrih. Tečaji indeksov so mesec sicer zaključili višje, toda podražitev evra proti dolarju za 3,2 % je naložbe v ZDA pocenila. Med posameznimi sektorji so se podražile naložbe podjetij iz sektorjev preskrbe in potrošnih dobrin, večje zmanjšanje tržnih vrednosti pa je bilo na podjetjih iz energetskega sektorja. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice je na koncu meseca znašala 2,2 %, nekoliko nižje kot na koncu aprila, kar je posledica spremembe pričakovanj o dvigu obrestne mere s strani centralne banke. Ameriška podjetja še vedno ustvarjajo nova delovna mesta, toda počasneje kot v letih 2015 in 2016. Zadnji podatki s trga dela so pokazali, da je bilo ustvarjenih manj delovnih mest od pričakovanj analitikov. Zaposlovanje se je najbolj upočasnilo v trgovskih dejavnostih.

Evropske naložbe so pridobile nekaj manj kot odstotek. Potrošniško zaupanje se še naprej izboljšuje in posledično zasebna potrošnja ostaja glavni gonilnik gospodarske rasti. Rast BDP-ja v prvem četrtletju je v evroobmočju znašala 1,7 %. Brezposelnost se še naprej znižuje in je po zadnjih podatkih znašala 9,3 %. Donosnost do dospetja 10-letne nemške obveznice je na koncu meseca znašala 0,3 %. Japonski Nikkei se je podražil za nekaj več kot 2 %, toda padec jena proti evru je rast izbrisal, gledano z vidika evropskega investitorja. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice ostaja v območju okoli 0 %, kar je tudi cilj centralne banke.

Trgi v razvoju so se pocenili, merjeno z indeksom MSCI BRIK, izraženim v evrih. Naložbe na Kitajskem so pridobile dober odstotek, medtem ko so se tečaji delnic v Braziliji znižali za 8 %. Država zopet preživlja politično krizo in nepriljubljenost predsednika Temerja, obtoženega korupcije, je privedla do javnih protestov v prestolnici. Tečaji v Rusiji so padli za več kot 9 %. Na zadnjem sestanku članic OPEC in Rusije so podaljšali obdobje znižane proizvodnje surove nafte do marca 2018.

Pregled po trgih za mesec maj 2017

Odprtje poslovalnice v Postojni

Z veseljem vas obveščamo, da v petek, 2. 6. 2017, svoja vrata ponovno odpira naša poslovalnica KD Skladi v Postojni (Novi trg 6), v prostorih Adriatic Slovenice.

Za vsa vprašanja in brezplačno finančno svetovanje vam bo na voljo Dragana Veljić Pecman, finančna svetovalka.

Lepo vabljeni!

KD Skladi, d. o. o.

Nič več ne bo tako, kot je bilo …

Ste dovolj stari, da se še spominjate nekdaj legendarne družbe Eastman Kodak Company? Ta je dobro stoletje dominirala v svetu fotografije. Finančni analitiki so še tik pred obratom v novo tisočletje, leta 1995, blagovno znamko Kodak uvrstili na četrto mesto najpomembnejših na svetu (pred njo so bili le Disney, Coca Cola in Microsoft). Potem je Kodak ignoriral ali pa spregledal vrsto znakov, ki so napovedovali prevlado digitalne fotografije, izgubljal vrednost in leta 2012 začel stečajni postopek.

S prodajo večine premoženja, patentov in druge lastnine se je sicer izognil dokončnemu propadu, a le za las. Podjetje danes še obstaja, a svoj pomen na primarnem področju – v fotografiji – je popolnoma izgubilo. Imate radi številke? Tržna vrednost Kodaka je danes okrog 440 milijonov dolarjev. Facebook s svojim istoimenskim družbenim omrežjem je, za primerjavo, vreden skoraj tisočkrat več – 415 milijard dolarjev. Del njegovega imperija je tudi aplikacija za obdelavo in deljenje fotografij, Instagram. Facebook je zanj že leta 2012 plačal »dva in pol današnja Kodaka«, okrog milijardo dolarjev. Analitiki ocenjujejo, da bi bil danes kot samostojno podjetje vreden 20 ali 30 milijard.

APLIKACIJA, VREDNA 50-KRAT VEČ KOT 100 LET RAZVOJA
Tisti, ki bi pred recimo desetletjem napovedal, da bo aplikacija za fotografije na telefonu vredna 50-krat toliko kot fotografski pionir in vodilna družba v panogi, ki je rastla sto let, bi dobil napotnico za psihiatrično zdravljenje. A danes strokovnjake, analitike, futurologe … kogarkoli, za katerega se zdi, da bi lahko pravilno napovedal prihodnost, poslušamo zelo zbrano. Pozorno analiziramo, kar so povedali, ker ne želimo postati naslednji Kodak ne glede na to, v kateri panogi delamo.

Finančna industrija je pri tem še posebej pod drobnogledom. Tam, kjer je denar, je, logično, največ gneče. Vsi si želijo narediti revolucionarni korak naprej, ne pa obstati pred zaprtimi vrati napredka in izgubiti smisel svojega obstoja. A kdaj se bo naslednji usodni korak zgodil? Leta 2025 ali morda 2020? Kaj pa, če se je »revolucija« že zgodila ali je čisto blizu? Kaj bo prinesla naslednja »motnja« – to besedo še vedno uporabljamo kot prevod angleškega, danes tako pogostega izraza »disruption«, s katerim označujemo nove komunikacijske, digitalne in druge inovacije, ki postavljajo doslej veljavna pravila na glavo?

 


SPREMEMBE SE KAŽEJO VSEPOVSOD

Tako stari igralci na trgu kot popolnoma nova podjetja (»start-upi«) iščejo načine, kako spremeniti danes uveljavljene, »tradicionalne« sisteme za, na primer, plačilni promet ali analize in obdelavo nepredstavljivih količin podatkov. Veste, kaj je predstavlja številka »1.000.000.000.000.000.000«? En eksabajt. Milijardo gigabajtov, kar ustreza na primer 275 milijardam skladb v digitalnem formatu mp3 – mimogrede, tudi ta je povzročil revolucijo na svojem področju, v glasbeni industriji. Na en eksabajt ocenjujejo količino podatkov, zbranih v bankah v ZDA.

Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja so imele banke vodilno vlogo pri inoviranju in transformaciji bančnega sistema. Primat inovatorja so banke začele izgubljati s pojavom svetovnega spleta. Počasi, a vztrajno so za prelomne izume vse bolj postajala zaslužna IT-podjetja.

Spremembe se dogajajo, medtem ko o njih govorimo ali pišemo. V sistemu za spletna plačila PayPal, katerega zametki segajo manj kot dve desetletji v preteklost, so prihodki lani (2016) prvič presegli 10 milijard dolarjev. V zadnjem obdobju pa na površje vse bolj prodirajo »FinTechi«, nova, mlada podjetja s področja finančne tehnologije, ki s tehnološkimi rešitvami, enostavnostjo procesov in fleksibilnostjo zapolnijo niše v posameznih finančnih sektorjih. V zadnjih petih letih so se investicije v FinTeche povečale za več kot 10-krat, z 1,8 milijarde dolarjev v letu 2010 na 25 milijard dolarjev v letu 2016.

Največ FinTechov je osredotočenih na razvoj bančnih storitev, zavarovalnih storitev in na upravljanje premoženja. Ker je finančni sektor znan po svoji konservativnosti in ker nas večina predpostavlja, da ljudje pri upravljanju svojih financ zaupajo le že uveljavljenim ustanovam, sklepamo, da nova, neznana podjetja ne pomenijo resne konkurence. Ali se morda motimo?

Po raziskavah Ernst & Younga 18 % vseh spletno aktivnih potrošnikov že uporablja storitve FinTech podjetij pri plačevanju prek spleta, 17 % pri investiranju ali varčevanju in 8 % pri sklepanju zavarovanj. Kot glavni razlog za uporabo teh storitev pri netradicionalnih ponudnikih so potrošniki navedli enostavnost in cenovno učinkovitost.

Sistem za »peer-to-peer« prenose denarja TransferWise (podjetje je »staro« šest let) ima že več kot milijon uporabnikov in po obsegu raste kot gobe po dežju.

Nemška banka N26 ponuja le spletne storitve, ker fizičnih poslovalnic nima. Ustanovljena je bila leta 2013, ima 200 zaposlenih in več kot 300 tisoč strank. Svoje poslovanje je v zadnjih treh letih razširila že na 17 evropskih držav (med njimi je tudi Slovenija).

Ameriški Robinhood je mobilna aplikacija, ki omogoča trgovanje z vrednostnimi papirji brez provizij. Aplikacija ima več kot milijon uporabnikov. Prek nje se je od leta 2013 izvedlo za več kot 12 milijard dolarjev transakcij, kar je uporabnikom prihranilo 200 milijonov dolarjev, ki bi jih sicer plačali v obliki provizij.

Se moramo teh vesti bati ali pa skočiti na vlak prihodnosti? Vsekakor to drugo. V svetu vzajemnih skladov in družb za upravljanje sredstev se tega uspešni že zavedajo. Ko gre za plemenitenje sredstev, je merilo, po katerem kupec, torej vlagatelj, izbira ponudnika, zelo jasno in preprosto: največji donos ob stopnji tveganja, ki se vlagatelju še zdi sprejemljiva. Za preteklost lahko podatke o donosnosti pridobimo in primerjamo v vsakem trenutku, kaj pa za prihodnost? Prednost bodo imele družbe, ki bodo vlagatelje ne le z besedami, ampak s produkti in storitvami prepričale, da imajo prava orodja za prihodnost. Globalni velikani, na primer Vanguard ali Charles Schwab, so že prepoznali pomen in koristi, ki jih panogi prinašajo nove finančne tehnologije, in jih s pridom izkoriščajo.

Finančno svetovanje se spreminja v temeljih, vse več je »robosvetovalcev«. Sredstva v upravljanju robosvetovalcev so se lani povečala za 210 %, do leta 2020 pa naj bi dosegla 2,2 bilijona dolarjev. Človeške odločitve dopolnjuje, v marsikaterem primeru pa v celoti nadomešča umetna inteligenca. Take sisteme razvijajo start-upi, tehnološka podjetja, ki razvijajo platforme in jih potem ponujajo korporativnim kupcem, ter tudi že uveljavljene finančne ustanove.
Kaj je prednost teh zadnjih, med katere sodi tudi družba KD Skladi? V preteklosti smo zbrali ogromno znanja, izkušenj in primerov, iz katerih lahko črpamo tisto, kar potrebuje tudi umetna inteligenca: prave usmeritve, prave milijone ali milijarde informacij, na podlagi katerih lahko naše tehnološke pomočnike prihodnosti usmerjamo v iskanje pravih finančnih odločitev. V KD Skladih smo se že pred nekaj leti odločili za zahteven in obsežen projekt. Veliko c?asa, bogatih izkušenj naših vrhunskih strokovnjakov, kupe številk in projekcij smo vložili v orodje, ki ga danes že uporabljamo. Poimenovali smo ga KD AI in je naš adut za financ?ne odloc?itve prihodnosti. Pa ne le naš, je tudi ali predvsem adut naših vlagateljev.

Prispevek predsednika uprave Luka Podlogarja v reviji Optimum
  Želite prebrati še več vsebin o trendih na področju upravljanja sredstev in o naložbah v vzajemne sklade? Oglejte si novo številko revije Optimum.

Kraljica šaha

»Prvič me je dedek premagal, ampak že takrat nisem marala porazov,« razloži z mladostno zagnanostjo, nalezljivo srčnostjo in prodornimi modrimi očmi. Laura se je v šahu mladih doslej vzpenjala meteorsko. Sedem let potem, ko so jo prvič vpisali v šolski šahovski krožek, je dosegla za zdaj največji uspeh, ko je v Južni Afriki s 14 leti postala svetovna mladinska prvakinja. Takrat si je tudi zadala cilj, da bo v naslednjih letih skušala pridobiti najvišji možen šahovski »naziv« – velemojstrice. Temu se danes, tri leta kasneje, tudi vedno bolj približuje.

NADPOVPREČNA NADARJENOST
šahisti imajo pregovorno izjemno razvite miselne funkcije, čut za pozornost, logično sklepanje, odlično prostorsko predstavo in kombinatoriko. To so lastnosti, ki jih Laura, sicer povsem običajna najstnica, s pridom izkorišča tudi v šoli. Obiskuje bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani, v kateri je – kot prva šahistka sploh – vpisana v športni oddelek. V šoli je ponavadi do 14. ure, nato pa trikrat na teden odide na okrog triurni trening z osebnim trenerjem. Tudi preostale dneve pogosto nameni šahu, a je tempo precej manj intenziven kot s trenerjem.«

šAH JE UMETNOST, IGRA IN šPORT
Med vsemi figurami ima mlada šahistka najraje kraljico, saj je »najmočnejša, najbolj pogumna, premakne se lahko kamorkoli.« Lepoto igre vidi predvsem v ustvarjanju novih pozicij, šah pa dojema kot umetnost, igro in tudi kot šport. »Izredno naporno je v devetih dneh na turnirju odigrati devet partij, intenzivno razmišljati, ohraniti nivo zbranosti ter si v vsakem dvoboju, trajajočem tudi od tri do šest ur, prizadevati zmagati,« razloži. Fizično pripravljenost vzdržuje večinoma v šoli, pri urah športne vzgoje, občasno teče, doma telovadi in hodi v fitnes.

STRATEšKA IGRALKA
Mlada dama se ima za pozicijsko, trdno, preudarno igralko, ki ne tvega pretirano in ne mara kar tako žrtvovati svojih figur. »Sem bolj strateška igralka, nerada napadam, rada igram končnice in igram počasi. A ko je treba, znam konkretno napasti,« pravi. Partija ponavadi traja od 40 do 60 potez, od tega Laura okoli 20 potez pozna vnaprej. Poleg taktike, znanja, izkušenj, talenta, vztrajnosti, pa sama nekaj pomena presenetljivo pripisuje tudi sreči, za povrh pa še drobcu vraževernosti.

Laura Unuk

ZA KAJ LAURA VARČUJE?
A razen drobnih ritualov za srečo Laura le malo stvari prepušča naključju. Posebej preudarna je tudi s financami. »Treba je začeti, ko si mlad, že danes mislim na finančno varno prihodnost,« zatrdi. In enako kot pri financah gleda tudi na kariero. Želi se uvrstiti med deset najboljših igralk sveta, to pa ji lahko uspe, le če se bo udeleževala turnirjev v tujini in bila bitke z najboljšimi. Pravi, da najboljša leta za šah še prihajajo. Če bo sledila svoji poti, jo šahovska partija življenja še čaka in bo v prihodnosti tudi ona, podobno kot njen vzornik, norveški šahovski genij Magnus Carlsen, igrala v soju mednarodnih žarometov.

Plemenitite sredstva tudi vi – izberite svoj paket skladov za varčevanje z mesečnimi vplačili. Preberite članek v reviji Optimum