Kapitalski trgi v zelenem močneje od pričakovanj

 

Na borzah se leto 2023 končuje krepko v zelenih številkah, centralne banke se uspešno spopadajo z izzivi. Tega pa prebivalci in podjetja v Sloveniji, ki prihranke držijo v bankah, ponovno niso unovčili, pravi Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments. Cena, ki jo plačujemo za slabo finančno pismenost, je visoka, starši morajo prevzeti odgovornost, da tudi na tem področju pripravijo otroke na življenje.

Kako zadovoljni so lahko vlagatelji z letom 2023?
Lahko so zelo zadovoljni. Pričakovali smo pozitivno leto, to konec lanskega leta tudi povedali našim vlagateljem, ampak zaradi vsega, kar se je dogajalo, in se v določeni meri še vedno dogaja, nismo pričakovali tolikšnih donosnosti na kapitalskih trgih, predvsem delniških. Glavni delniški indeks v ZDA je letos ustvaril več kot 20 odstotkov donosa, tehnološke delnice 40 odstotkov, evropski delniški indeks je prav tako višji za nekoliko manj kot 20 odstotkov. Večje je razočaranje na trgih v razvoju, in to predvsem zaradi največjega trga v tej kategoriji, kitajskega, ki je globoko v rdečih številkah. Govorimo o minus 18 odstotkih. Ta država nikakor ne najde poti iz postcovidnega obdobja, potrošniškega buma, ki smo ga imeli v Evropi in ZDA po koncu pandemije, niso doživeli in tudi ekonomija ne najde poti na zeleno vejo. Medtem ko smo se v zahodnem svetu srečevali z najvišjo inflacijo v zadnjih 50 letih, imajo na Kitajskem deflacijo, kar sicer pozitivno vpliva na naš del sveta.

Kaj pa obveznice?
Stanje je po lanskem, zelo težkem letu letos nekoliko boljše. Zaradi visoke stopnje inflacije so centralne banke lani vodile zelo agresivno restriktivno denarno politiko – zelo hitro in zelo močno so dvigovale obrestne mere, ker so hotele zmanjšati gospodarsko aktivnost in s tem raven povpraševanja. Ker je rast temeljnih obrestnih mer negativno povezana z donosnostjo obvezniških naložb, smo verjetno videli največji padec obvezniškega trga v zgodovini. Ko so se inflacijska pričakovanja začela spuščati, so tudi vlagatelji začeli vračunavati najprej potencialni konec rasti obrestnih mer in v zadnjih mesecih že potencialno zniževanje v prihodnjem letu, kar je zelo blagodejno vplivalo tudi na obvezniške donose. Obveznice letos prinašajo približno sedemodstotno donosnost.

Omenili ste tehnološke delnice in njihovo rast. Kako pomemben doprinos ima umetna inteligenca?
Delnice tehnoloških podjetij so bile letos najdonosnejša kategorija, največja rast pa je bila prav v segmentih, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Bodisi da jo razvija, bodisi zagotavlja strojno oziroma programsko opremo. Umetna inteligenca je eden od novih megatrendov in vse, kar je povezano s tem, je bilo letos zmagovalna stava. Verjamemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. So pa tudi vsa druga podjetja začela komunicirati, da so v svoje sisteme poslovanja začela vključevati umetno inteligenco oziroma jo bodo. To bo načelno vplivalo na rast produktivnosti, po drugi strani pa je prav umetna inteligenca priložnost, da podjetja nadomestijo primanjkljaj na področju kadra.

Kateri pa so bili ključni mejniki letošnjega leta za razvoj kapitalskih trgov? Kaj vas je najbolj presenetilo?
Leto 2023 je najbolj zaznamovalo upočasnjevanje inflacije. Bolj smo se približevali koncu leta, bolj smo postajali optimistični, da bi inflacija lahko prišla na ciljna dva odstotka. Januarja so vsi pričakovali, da bodo visoke obrestne mere vztrajale dlje in predvsem smo se tako v finančni industriji kot v gospodarstvu spraševali, kako je pri tako agresivni denarni politiki gospodarska aktivnost lahko tako živahna in, še bolj presenetljivo, kako robusten je trg dela. To je posledica dejstva, da se v veliko dejavnostih spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, saj se določen del populacije po pandemiji covida-19 ni vrnil v gospodarstvo. Zaradi razmer na trgu dela se dogodki, ki so jih pričakovale centralne banke, niso zgodili tako hitro in tako intenzivno in to je bilo tudi eno največjih presenečenj letošnjega leta.

Naš največji problem je, da začnemo varčevati 40 let prepozno. Največji korak naprej morajo narediti starši, ki naj otroke opremijo z dobro finančno pismenostjo.

Globlje v letu ko smo bili, bolj se je inflacija umirjala, zdaj je že blizu ciljnih dveh odstotkov, kar pomeni, da so bili ukrepi centralnih bančnikov učinkoviti. V zadnjem mesecu ali dveh se je začelo spreminjati tudi prepričanje o tem, kako dolgo in na kakšni ravni bodo vztrajale obrestne mere. Večina investitorjev pričakuje reze že v prvi polovici prihodnjega leta, najbolj optimistični pa, da bi se to lahko zgodilo že spomladi prihodnje leto, saj se gospodarska aktivnost močneje ohlaja. Odločevalci pri pripravi denarne politike vedno kolebajo med tem, ali še zvišati obrestno mero ali jo morda spustiti. Sprašujejo se, ali bi morda s tem, če bi jo še dvignili, preveč zategnili ročno zavoro in se bo ekonomija ustavila, sledila pa bi močnejša recesija. Po drugi strani pa tvegajo, da če ne bodo dovolj zvišali obrestne mere, se bo gospodarstvo še bolj pregrevalo. Za zdaj kaže, da so odločitve, ki jih sprejemajo, prave, in to se kaže tudi na kapitalskih trgih.

Kako se vlagatelji odzivajo na dogajanje na trgih in kako zrel je v povprečju slovenski vlagatelj, če ga ocenite na podlagi tega?
Ljudje smo čustvena bitja in gonilni sili naših odločitev sta strah in pohlep. Od okoliščin je odvisno, katero od teh čustev prevlada. Ko se začnejo pojavljati dvomi o padcih na kapitalskih trgih ter spremljajoče negativne novice, se občutek strahu močno krepi, dokler ne postane nerazumno velik in takrat ljudje obupajo, prodajajo naložbe in unovčijo izgube. Na drugem koncu spektra je podobno. Ko se začneta pozitivni trend in optimizem na kapitalskih trgih, se v nas prebudi pohlep in smo pripravljeni vstopati v naložbe, ko so ravni visoke. V obeh primerih naredimo prav nasprotno, kot bi morali, kajti v zgodovini so se večji padci na kapitalskih trgih izkazali kot pozitivna vstopna točka za nakup, pri lovljenju zelo vročih zgodb pa se večkrat opečemo. Pri lovljenju pozitivnega trenda je treba dobro proučiti, ali ima neka delnica, trg, sektor res neko vzdržno rast in je z razlogom vroča.

Kje še potrebujemo več znanja in ozaveščenosti?
Sam imam dvojčka, stara deset let, in od njunega rojstva s partnerko varčujeva v njunem imenu v skladih. Verjamem, da je edina stvar, ki je v življenju ne moreš nadomestiti, čas. Ocena, ali so odločitve prave ali napačne, pa je odvisna od tega, skozi katero časovno prizmo gledaš. Do 18. leta bosta imela odlično priložnost, da skozi pozitivno izkušnjo, ki jo bosta dobila s tem, ko spremljata, kaj se dogaja z njunim premoženjem, spoznata, da trgi nihajo, ampak da ob pravilni globalni razpršitvi portfelja dolgoročno to prinaša rezultat. Njunim letom primerno ju poskušam izobraziti o tem, kaj pomeni finančna industrija, kaj je delnica, kaj obveznica in kaj je depozit. Zdaj sta že dovolj zrela, da se o teh stvareh pogovarjamo skozi njune interese, na primer igrice in šport. Govorimo o tem, kaj pomeni biti delničar podjetja, ki proizvaja igrice, kako kot solastnik podjetju lahko pomagaš ustvarjati razvojne priložnosti in podobno. Verjamem, da bosta pri 18. letih, ko bosta sposobna sprejemati svoje odločitve, poznala ustroj celotne finančne industrije, kar jima bo omogočalo širši pogled na svet, in če bom svoje poslanstvo opravil dobro, verjamem, da bosta nadaljevala z vlaganjem.

Zakaj se vam zdi to izobraževanje pomembno že tako zgodaj?
Dejstvo je, da mladostnik pri 18. ali 20. letih nima časa za to, niti zelo verjetno nima presežnih sredstev, s katerimi bi lahko začel varčevati in naprej vlagati svoje prihranke, tudi prioritete so drugačne. O vlaganju začnemo resneje razmišljati šele v bolj zrelih letih. Tako izgubimo še deset, morda celo 20 let in vlagati začnemo 30, celo 40 let prepozno, kar je naš največji problem, saj tega izgubljenega časa ne moremo nadomestiti z nobeno naložbeno strategijo. Kot 40-letniki zase sprejemamo bistveno drugačne odločitve, kot jih sprejema skrbnik nekaj let starega otroka. Tu moramo narediti največji korak naprej, torej, da začnemo že kot starši razmišljati o tem, kako lahko otroke peljemo skozi finančno izobraževanje, da bodo dobili pozitivne izkušnje in možnost odločanja ter iskanja alternativ. Da bodo začeli odraslo življenje z dobro finančno pismenostjo.

Ampak verjetno velika večina staršev nima ustreznega znanja, da bi vse to lahko počeli, morda tudi dvomijo o produktih, vezanih na kapitalske trge. Ne nazadnje vemo, da imamo Slovenci v bančnih vlogah kar 27 milijard evrov.
Se strinjam in mislim, da imamo sistemsko izobraževalno luknjo, ki jo mi kot finančna industrija poskušamo z različnimi aktivnostmi zakrpati, na primer z izobraževalnimi projekti. To je dolgoročen projekt, ampak brez tega ne verjamem, da lahko naredimo preboj. Verjetno velja, da slovenski varčevalec v povprečju razume investiranje le v segmentu bančnih depozitov in nepremičnin. Tu je tudi akumuliranega največ premoženja, celotna industrija vzajemnih skladov pri nas je velika le 4,5 milijarde evrov. To pomeni, da so ljudje pripravljeni plasirati v te naložbe zelo majhen delež prihrankov. Veliko časa se ukvarjamo z vprašanjem, zakaj je tako, in odgovor je v naši zgodovini, ki ji pa ji v zadnjem času pripisujemo še nepoznavanje, pretiran strah ali pa nezaupanje do tega segmenta. Na področju izobraževanja prebivalstva finančno industrijo čaka še veliko dela.

Evropska komisija in OECD sta pripravila okvir finančnih kompetenc EU za otroke in mlade, s katerim spodbujata k povečanju finančne pismenosti pri novih generacijah. Kako ocenjujete ta okvir? Opažate kakšen napredek na tem področju v Sloveniji?
Vprašanje finančnih kompetenc je tudi za EU pomembno. Vemo, kakšno je stanje javnih financ, ne samo v Sloveniji, govorimo o evropskem problemu. Z dodatnim varčevanjem bo treba nadomestiti pričakovani izpad pokojnin iz javnih sredstev. Drugo pa je povezano s tem, da ljudje ne začnejo varčevati in vlagati dovolj zgodaj, in tega ne bodo mogli nikoli nadomestiti. Kdaj in kako začeti varčevati ter kako prihranke, ki so na banki, naprej vložiti in plemenititi, so ključna vprašanja, o katerih se mora začeti spraševati vsak posameznik, mislim pa, da se veliko preveč zanašamo na to, da bo našo nalogo finančnega opismenjevanja otrok opravil nekdo drug. Vsaka takšna pobuda je pozitivna in je korak v pravo smer, ampak v končni fazi je to stvar posameznika. Vzeti si mora čas za to in vsak sam je odgovoren, da začne o tem razmišljati, da se izobrazi in da nato to energijo prenese na potomce.

Ste morda že kdaj izračunali ceno, ki jo plačajo vlagatelji, ki taktizirajo in poskušajo ujeti pravi trenutek za vstop na kapitalske trge?
Pogosto dobimo vprašanje, kdaj je pravi trenutek za to, da začnemo vlagati in investirati. Vsakomur odgovorim, da je treba pogledati skozi časovno prizmo. Če je nekdo leta 2007 vstopil na ameriški delniški trg, je bil že naslednje leto, ob nastopu globalne finančne krize, v zelo rdečih številkah. Če bi takrat obupal in izstopil s trga, bi ustvaril izgubo in pod črto imel slabo izkušnjo. Če pa bi vztrajal, ne bi zamudil okrevanja, ki je sledilo v naslednjih letih, ohranitev naložbe do danes pa prinaša nekajkratno povečanje premoženja v primerjavi z vložkom.

Na kapitalskih trgih so kratkoročni vzponi in padci stalnica, zato je časovna komponenta pomembna in mlajši ko je posameznik, ko vstopi na trg, več ima možnosti, ne samo da nadomesti potencialno izgubo, ki se bo zgodila, ampak da sprejme dobro odločitev ne glede na to, kdaj je vstopil na trg. Največja oportunitetna izguba vsakega vlagatelja je, da prehitro proda naložbo, ko začne vrednost padati, in vstopi nazaj šele, ko je vrednost že višja, kot je bila, preden je začela padati. Temu rečemo, da je zaklenil izgubo.

Skladi denarnega trga so alternativa bančnemu depozitu na vpogled, a zdaj so precej donosnejši.

Trenutno je aktualna tudi velika asimetrija med cenami bančnih kreditov in obrestmi, ki jih banke dajejo varčevalcem za depozite. Banke v Sloveniji v nasprotju z drugimi evropskimi državami še niso prilagodile depozitnih donosov, varčevalcem ne ponujajo skoraj nič, medtem ko za kredite računajo tržne pogoje, vezane na euribor. Tu so tako podjetniški vlagatelji kot mali vlagatelji na veliki oportunitetni izgubi, ker se ne zavedajo, da obstajajo tudi druge alternative, ki so po tveganju primerljive, če ne celo boljše v primerjavi z bančnimi depoziti.

Mislite na sklade denarnega trga?
Da. Ti večino sredstev nalagajo v kratkoročne državne in podjetniške menice, z zapadlostjo do enega leta, ki v Evropi zagotavljajo donosnosti okoli tri odstotke na leto. Kot vlagatelji imamo možnost, da te papirje kupimo sami, če imamo ustrezno znanje, ali pa sredstva vložimo v denarne sklade, ki vlagajo v te papirje. Ti skladi so regulirani in morajo vsem strankam zagotoviti sredstva za izplačilo v petih dneh, kar pomeni, da omogočajo večjo likvidnost v primerjavi z bančnim depozitom, poleg tega so v sedanjih tržnih okoliščinah donosnejši. Ta produkt je v Sloveniji na voljo, ponujamo ga že več let in žal nam je, da ga niti mali vlagatelji niti podjetja ne izkoriščajo.

Kaj pa vlagatelji lahko pričakujejo prihodnje leto na kapitalskih trgih?
Gospodarska rast se umirja, sploh v Evropi, in kar je še najbolj problematično, najbolj se umirja prav v nekdanji lokomotivi evropskega BDP, Nemčiji. Druga okoliščina je robustnost trga dela in upam, da se odločevalci spomnijo izkušnje iz časa covida-19: ljudje, ki so predolgo brez zaposlitve v svoji panogi, spremenijo poklic. V razmerah, ko povsod primanjkuje kadra, je to še lažje. V Evropi je gradbeni sektor in prav kader v tej panogi je zelo velika težava, boj zanj je bil hud. Zdaj se vsi sprašujejo, kaj bo z njim, če bodo gradbišča stala predolgo. Bodo ta kader še dobili nazaj in po kakšnih pogojih? O vsem tem razmišljajo tudi odločevalci in lahko se zgodi, da bomo že kmalu prihodnje leto videli reze obrestnih mer prav zaradi bojazni, da bi se gospodarstvo preveč ohladilo in da bi določene panoge izgubile težko priborjene delavce. To bi bilo zelo pozitivno za delniške in tudi za obvezniške trge.

V Generali Investments smo zelo optimistični glede donosov za prihodnje leto, malo nas skrbi le, da se je zaradi človeškega pohlepa velik del donosnosti, pričakovane za naslednje leto, zgodil že letos. V zadnjem mesecu dni smo videli zelo velik odboj tako na delniških kot na obvezniških trgih. Ključno tveganje, ki ga vidimo, pa je, da se rezi v obrestne mere ne bi zgodili v tako velikem obsegu in tako hitro, kot jih trg pričakuje. To bi lahko zanihalo tako delniške kot obvezniške trge, kratkoročni vrhi bi se lahko izkazali kot dobre vstopne priložnosti. Drugi dejavnik, ki bi lahko vplival na pozitivno leto na delniških trgih, so volitve v ZDA. Takšen trend je pokazala naša študija gibanja kapitalskih trgov v volilnem letu, pri čemer je za vlagatelje še bolje, če je na predsedniškem stolu demokratski predsednik, kar zdaj je.

 

Milka Bizovičar, novinarka, Delo

 

 

HVALA, ker ste z nami

 

 

 

 

Zakaj tako porazno razmerje med količino bančnih vlog in sredstvi v skladih

 

Dvanajstega septembra smo prisluhnili webinarju, zanimale so nas namreč napovedi prihodnjega gibanja inflacije, obrestnih mer in kapitalskih trgov.

Čeprav v preteklem obdobju – kot tudi danes – bančne obresti niti približno niso dosegale ravni inflacije, se razmerje med naložbami v domače vzajemne sklade v primerjavi z bančnimi vlogami še kar poslabšuje.

27 proti 5 za bančne vloge

Skoraj 27 proti 5 je slovensko razmerje med količino bančnih vlog in sredstvi v upravljanju v domačih vzajemnih skladih.

Kljub realno negativnim obrestnim meram je količina denarja v zadnjih dveh letih še vedno naraščala. Po izračunih upraviteljske ekipe Generalija Investments imamo Slovenci zaradi te neoptimalne razporeditve osebnih financ v zadnjih desetih letih oportunitetno izgubo okrog 12 milijard evrov.

Zato so se pri Generaliju Investments odločili, da izvedejo anketo, da bi razumeli glavne razloge, zaradi katerih se ljudje ne odločajo za vlaganje:

36 odstotkov sodelujočih v anketi nima dovolj sredstev, 29 odstotkov posameznikov pa nima dovolj znanja in ne ve, kje začeti.

Letošnja borzna rast tudi zaradi umetne inteligence

Medtem se je kumulativna oportunitetna izguba nevstopa na delniške trge letos še dodatno povečala. V času, ko so bančni varčevalci doživljali eno največjih izgub realne vrednosti svojega denarja na bankah, so delniški trgi rasli. Kaj so bili razlogi? Eden od pomembnejših je bil razvoj umetne (generativne) inteligence, ko je ChatGPT v rekordno kratkem času dveh mesecev presegel mejo sto milijonov uporabnikov.

Uporaba umetne inteligence (UI) se širi na različna področja, na primer zdravstveno, kjer bolnišnice v ZDA že optimizirajo potrebe po posteljah in zdravnikih na podlagi napovedi in analiz programa umetne inteligence. Umetna inteligenca bo velika podjetja delala še večja, saj so vložki v uvajanje UI visoki. A po drugi strani bo za ohranitev konkurenčnosti dolgoročno uporaba postala nuja, saj UI prinaša nižje stroške in višjo maržo.

Posnetek webinarja si lahko ogledate tukaj.

 

 

Vlagajte v vzajemne sklade, septembra BREZ VSTOPNIH STROŠKOV

 

 

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Globalni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KO ID, delniška investicijska družba, d.d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov llirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse podatke, njihova enkratna vplačila pa bodo prispela na transakcijski racun posameznega podsklada v času od 1.9.2023 po 0:01 uri pa do 1.10.2023 do vključno 0:01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za tista vplačila v varčevalne načrte Moj izbor in varčevalne pakete ter prenose sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, pri katerih bi se sicer zaračunali vstopni stroški. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Programa prednosti ZAME oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Močna rast na kapitalskih trgih v letošnjem letu 

Poletno počitniško vzdušje se počasi zaključuje. Tudi naš tedenski pregled se po tednu premora vrača v stare tirnice. Zadnja dva tedna sta prinesla predvsem predah in nekaj rdeče barve na kapitalske trge. Rast v letošnjem letu je bila močna in tako kot vselej se vlagatelji na neki točki, ko so donosi dovolj visoki začnejo izpraševati ali še vztrajati in tvegati ali pa raje del dobičkov vnovčiti in tako zmanjšati tveganje. Ne smemo pozabiti da je bil tudi preobrat, ki se je zgodil konec lanskega leta, nenaden, hiter in da je temeljil predvsem na pričakovanjih obrata monetarne politike največjih centralnih bank. Danes smo v točki, ko se vsi vlagatelji sprašujemo, ali ti postulati oziroma predpostavke še držijo ali pa je večina argumentov že vračunanih v cene in so s tem iztrošeni. Zdi se, da se vlagatelji bolj nagibajo k temu zadnjemu zaključku. Predah je torej na mestu. Tudi korekcija ni izključena. Nenazadnje rast na kapitalskih trgih prehiteva razvoj ekonomije in delniške naložbe, še posebej tehnološke delnice, so spet postale drage. Na drugi strani centralne banke že nekaj časa zmanjšujejo dostopnost denarja. Programi masovnega kupovanja obveznic, ki so se nekje pojavili šele s pandemijo, drugod pa so trajali celotno zadnje desetletje od finančne krize leta 2008 dalje, so se več ali manj zaključili. Obrestne mere so v kratkem obdobju močno zrastle. A čeprav je zategovanje finančnih pogojev več ali manj končano pa se posledice za realno gospodarstvo šele dobro odražajo. Več bodo sicer konec tedna povedali centralni bankirji na svojem letnem srečanju v Jacskon Holu, a pričakovanja gredo v smeri, da dvigov (skoraj) ne bo več. Zaradi višjih obrestnih mer se kažejo razpoke v nepremičninskem sektorju, ki je velik in pomemben segment kapitalskih trgov. Podjetja, predvsem manjša in zagonska, težje dostopajo do finančnih virov. To je očitno v precejšnjem upadu novih uvrstitev delnic na svetovne borze in izdaj korporativnih obveznic v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi leti. Manjša gospodarska aktivnost se odraža na ekonomskih kazalcih ter manjših stopnjah rasti BDP. Boj z inflacijo brez vpliva na gospodarsko aktivnost žal ni mogoč. A »trpljenje« prinaša rezultate. Inflacija se umirja, obenem pa trg dela ostaja močan, kar pomeni da doživljamo t.i. »mehak pristanek«, ki je bil idealen in najbolj zaželen razplet v vseh scenarijih. Amerika je v boju z inflacijo uspešnejša kot Evropa, upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v Evropi pa je večje kot v ZDA. Oboje postavlja ZDA v boljši položaj kot Evropo, a oba gospodarska bloka sta trenutno v precej boljšem položaju kot Kitajska, ki predstavlja največji kos pogače trgov v razvoju.

Kitajski delniški trg je eden slabših letos

Zadnje tedne so slabe ekonomske novice pogosto povezane s Kitajsko. Kitajski model rasti, ki je temeljil na rasti industrije, gradnji nepremičnin in proizvodnji izdelkov za preostali svet, se je očitno izpel. Drage in ključne izdelke, ki prinašajo visoko maržo, želi zahod delati sam, doma. Poceni masovne izdelke se deloma seli v druge, cenejše države, pogosto v Indijo. Prebivalstvo se pospešeno stara, a kljub vsemu zaradi sprememb v gospodarstvu vse več mladih ne najde dela. Po tem, ko se je država v tem tisočletju odprla svetu in svojim državljanom omogočila več svobode se zdi, da se država zopet pospešeno zapira. Trgu je s pomočjo države omogočila, da je razvil nekaj velikih tehnoloških podjetij, ki so sposobna tekmovati z ameriškimi in evropskimi velikani. A na neki točki so se oblasti ustrašile moči teh podjetij in zavrle njihovo rast ter moč. Zgodovina nas je že večkrat naučila, da podjetja vodena z državnimi dekreti niso uspešna. To je za seboj potegnilo beg kapitala, predvsem zahodnega, iz naložb v kitajske delnice. Kitajski delniški trg je zato eden slabših letos. Da se da tudi drugače dokazuje Indija, ki postaja eden redkih preostalih privlačnih velikih trgov v razvoju.

Na lokalnih trgih v razvoju to poletje nekaj dobrih zgodb

Tudi na lokalnih trgih v razvoju je bilo to poletje nekaj dobrih zgodb. Ena izmed teh je privatizacija romunskega elektro podjetja Hidroelectrica z izključno obnovljivimi viri energije. To je celo največja prva prodaja letos v Evropi, ki obenem odkljuka vse zahteve trajnostnega investiranja in kot nagrado prinaša donosno investiranje tudi za male vlagatelje. S tem Romunija pospešeno postaja privlačen in varen trg v razvoju, nekaj kar je cilj tudi slovenske države.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank ostajajo glavni motor kapitalskih trgov. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da so zaradi vztrajne jedrne inflacije nadaljnji dvigi obrestnih mer še mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni ostaja privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen je sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

 

Zakaj je vaš strah pred delnicami neutemeljen

 

 

Kaj so delnice in kako delujejo?

Delnice so deleži v podjetju. Ko kupite delnice podjetja, postanete delničar tega podjetja in imate pravico do udeležbe v njegovem dobičku in premoženju. Cene delnic nihajo glede na uspešnost podjetja in splošno stanje na trgu.

Zakaj se veliko ljudi boji delnic?

Eden od razlogov bi lahko bil, da se bojijo volatilnosti borznega trga. Cene delnic lahko v kratkem času močno nihajo, kar lahko marsikaterega vlagatelja odvrne od nakupa. Vendar si je treba zapomniti, da imajo prav delnice dolgoročno velik potencial za donose. Študije so pokazale, da v 10-letnem obdobju delniški trgi ustvarijo povprečni letni donos okoli 8-10 %.

Prednosti vlaganja v delnice

Delniške naložbe nam ponujajo možnost diverzifikacije. Diverzifikacija pomeni razdelitev vašega portfelja na več naložbenih razredov ali sektorjev, da zmanjšate tveganje, če bi se katero od podjetij znašlo v težavah. Po drugi strani pa delnice ponujajo možnost, da postanete delničar podjetja in s tem ste udeleženi tudi pri njegovem dobičku.

Za koga so primerne delniške naložbe?

Pomembno je vedeti, da vlaganje v delnice ni za vsakogar in da obstajajo druge oblike vlaganja, ki so lahko bolj primerne za vas.
Preden investirate v delnice, razmislite, ali ta oblika naložbe ustreza vašim realnim pričakovanjem, ciljem in vaši toleranci do tveganja. Kot že omenjeno, so delnice lahko zelo volatilne in pomembno se je zavedati, da lahko v vsakem trenutku pride tudi do nepričakovanih padcev.

Kako zmanjšamo tveganje povezano z delniškimi naložbami?

Eden od načinov za zmanjšanje tveganja, je vlaganje v delniške vzajemne sklade. Delniški sklad je finančni produkt, ki vlaga v delnice različnih podjetij in s tem razprši tveganje, ki bi bilo povezano z nakupom le ene delnice. Ob tem vam ni potrebno razpolagati s finančnim znanjem, saj za vaše premoženje dobro skrbijo strokovno podkovani upravljavci skladov. Za nasvet pa se lahko v vsakem trenutku obrnete na finančnega svetovalca, ki vam lahko pomaga razumeti vaš finančni položaj in razviti naložbeno strategijo, ki ustreza vašim ciljem.

Obstajajo različne vrste delniških skladov, kot so globalni delniški skladi, ki vlagajo v različna podjetja po vsem svetu, ali sektorski skladi, ki vlagajo v delnice določenih panog in so običajno tudi bolj tvegani kot globalni delniški skladi.

Drug način za zmanjšanje tveganja naložb je vlaganje v delnice s stabilnejšo rastjo. Te vrste delnic, ki se pogosto imenujejo “blue chip delnice”, so delnice dobro uveljavljenih, finančno stabilnih podjetij z dolgoročno uspešno zgodovino poslovanja. Ker so ta podjetja ponavadi manj volatilna kot manjša ali manj uveljavljena podjetja, so lahko dober način za zmanjšanje tveganja naložb v delnice.

Če povzamemo, vlaganja v delniške naložbe se ni treba bati. Ponujajo možnost razpršitve premoženja, imajo potencial za visoke donose in omogočajo postati delničar podjetja.

Če se odločite za naložbo v delnice, morate imeti realna pričakovanja, dobro zastavljene cilje in se po potrebi posvetovati s finančnim svetovalcem. Dolgoročno je vlaganje v delnice odlična priložnost za ustvarjanje lastnega premoženja.

 

 

Ob polletju 2023 Generali Prvi izbor z najboljšo skupno oceno upravljanja premoženja: 5 Morningstar zvezdic

 

Pet skladov ima največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % ocenjenih skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % ocenjenih skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 30. 6. 2023 so imetniki s skupno oceno 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji podskladi Generali Krovnega sklada:

 

 

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Tržna kapitalizacija Appla je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev

Pretekli teden smo zaključili prvo polletje letošnjega leta. Tržna kapitalizacija ameriškega tehnološkega velikana Appla, je dosegla rekordno vrednost 3 bilijone ameriških dolarjev. Poleg tega se je Fedova najljubša mera inflacije (PCE) v juniju zmanjšala, tako na mesečni kot na letni ravni. Kljub temu lahko v boju proti inflaciji pričakujemo dodatne dvige obrestnih mer. Na srečanju centralnih bankirjev je predsednica ECB, Christine Lagarde, dejala, da bo ECB najverjetneje ponovno dvignila obrestne mere v juliju. Trgi vnovič pričakujejo dvig obrestnih mer, tako s strani ECB, kot tudi ameriške centralne banke.

S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %

Glavni ameriški indeks S&P 500 je od začetka leta pridobil že 16,3 %. V letih, ko je indeks v prvem polletju pridobil več kot 10 %, je v povprečju v naslednjem polletju pridobil 7,7 %, ko pa je bila rast indeksa v prvem polletju bolj skromna, se je indeks v drugi polovici leta povzpel le za 3,1 %. Pretekli teden je rast indeksov zaznamovala nepredvideno visoka rast bruto domačega proizvoda ZDA, ki kljub visokim obrestnim meram in nepredvidljivim makroekonomskim indikatorjem presega vsa pričakovanja. Ameriško gospodarstvo je v prvem četrtletju zraslo za 2 %, kar je preseglo pričakovanja analitikov, ki so rast ocenili na 1,3 %.

Vedno več podjetij kotira na borzi

Po več kot osemnajstih mesecih premora od prvih javnih izdaj (IPO), se v zadnjih tednih vedno več podjetij odloči za kotacijo na borzi. Tako smo po uspešni prvi kotaciji ponudnika mediteranske hrane Cava videli tudi kotacijo GEN Restaurant (GENK), Vesta Real Estate (VTMX), Kodiak Gas Services (KGS), Savers Value Village (SVV), Hidroelektrika (H20), in Fidelis (FIHL).

Fed objavil stresni test v bančnem sektorju

V ZDA je Fed objavil rezultate stresnega testa v bančnem sektorju za leto 2023. Rezultati so bili izjemno spodbudni, saj je vseh 23 bank doseglo kapitalske zahteve in bi bile sposobne še vedno posojati denar v hipotetično hudi globalni recesiji. Analitiki pričakujejo, da bodo večje banke povišale dividende.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalem gospodarstvu pa še ni vidnih vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenariji ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno. Obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 odstotkov portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljiv vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Denarna sredstva na računu vašega podjetja: 3 svari, ki jih morate vedeti – tudi o zakladnih menicah

 

 

Denarnih sredstev na bančnih računih podjetij v Sloveniji je vse več in dosegajo že 8 milijard evrov.

Je tudi vaše podjetje med njimi?

Svetujemo vam, da si preberete spodnji zapis in razmislite o 3 stvareh, ki so pomembne za ohranjanje vrednosti denarnih sredstev.

Kaj moram vedeti o obrestnih merah

V varčevanju smo Slovenci zelo dobri, ravno tako smo delavni in na bančnem računu – tudi podjetij – zbiramo velike količine denarnih sredstev.  Od tu naprej pa delamo pogosto napako.

Pri upravljanju likvidnih sredstev še vedno vse počnemo tako kot so to počeli  naši starši in stari starši, torej »po starem«, ko je bila edina možnost imeti denarna sredstva v sefu, ali na bančnem računu.

In to kljub temu, da lahko v medijih vsak dan preberemo, da so bančne obrestne mere nizke, za enoletne vezave za podjetja se gibljejo od 0,01 do 1,6 odstotka. To pomeni: če vežemo sto tisoč evrov za eno leto, dobimo čez eno leto od 10 evrov do 1.600 evrov obresti, čeprav do denarja po vezavi leto dni ne moremo prosto dostopati. Hkrati je to manj, kot so stroški računa, in veliko veliko premalo, da bi lahko pokrili inflacijo.

Kaj morate vedeti o inflaciji, preberite v tem članku.

Kaj je inflacija?

Inflacija je pojav vsesplošne rasti cen. Posledično se znižuje vrednost denarja. Z drugimi besedami, za evro danes lahko kupimo manj, kot smo kupili pred letom dni. Inflacija na naše prihranke vpliva tako, da jim zmanjšuje kupno moč. Temu rečemo, da je realna vrednost nižja. Vsak dan del vrednosti denarja na računu realno izpuhti. Koliko, je odvisno od stopnje inflacije.

V zadnjem letu (od marca do marca) je bila inflacija 9,3-odstotna. To pomeni, da je sto tisoč evrov, ki smo jih lani marca položili v sef podjetja, ali pustili na bančnem računu, danes realno vrednih 91.500 evrov. Razlika v vrednosti 8.500 evrov je dejansko izpuhtela.

Vsekakor si vsako podjetje želi ohranjati realno vrednost svojih sredstev. To pa lahko naredi tudi brez da bi izgubilo likvidnost.

Obrestna mera oziroma donosi morajo v čim večji meri dosegati ali presegati inflacijo. Za to pa obstajajo enako likvidne alternative bančnim depozitom. Katere? Preberite v nadaljevanju prispevka.

Alternative bančnim depozitom: denarni vzajemni skladi

V zadnjih 30 letih se je tudi slovenski kapitalski trg razvil in vse premalokrat se zavedamo, da obstajajo alternative bančnim depozitom. Kot eno najbolj pogostih alternativ bančnim depozitom glede tveganja se v zadnjem času omenjajo državne zakladne menice z ročnostjo od 3 do 12 mesecev, saj so po tveganju primerljive depozitom, glede trenutnega donosa pa jih presegajo.

Kaj morate vedeti o tej naložbeni možnosti?

  1. Donosi v tem trenutku presegajo obresti bančne vezave

Medtem ko se obresti pri 12-mesečni bančni vezavi še vedno merijo v desetinkah odstotka, znašajo donosi državnih menic zadnje avkcije 2,8 odstotka pri trimesečnih, tri odstotke pri šestmesečnih in 3,25 odstotka pri enoletnih menicah.

  1. Državne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne

Pomembni udeleženci denarnega trga so profesionalni izkušeni institucionalni vlagatelji (zavarovalnice, pokojninske družbe, skladi …), saj je pred nakupom zakladnih menic treba odpreti trgovalni račun, kar prinaša stroške odpiranja in vodenja trgovalnega računa ter morebitne stroške transakcije. Vsaka naložba nosi določeno stopnjo tveganja in določeno stopnjo likvidnosti, govorimo o tako imenovani likvidnostni premiji. Zakladne menice imajo različno zapadlost in so različno likvidne. Z nakupom zakladne menice se prihranki vlagatelja vežejo za tri, šest ali 12 mesecev. Se pa z njimi trguje, a je za to treba plačati provizijo. Kar nekaj izdaj zakladnih menic je slabo likvidnih ali celo nelikvidnih, kar pomeni, da jih mora vlagatelj držati do dospetja in mu sredstva niso na voljo, če jih potrebuje.

  1. Za nakup je treba odpreti račun pri primarnem vpisniku zakladnih menic

Za trgovanje z instrumenti denarnega trga je potrebna določena stopnja predznanja o izvedbi transakcije prek borznega posrednika, po končanju transakcije pa v vsakem primeru sledijo še vsi postopki, povezani z oddajo davčne napovedi na koncu leta.

 

Vabimo vas, da si ogledate posnetek webinarjaRekordni prihranki na bančnih računih: 3 stvari, ki jih morate vedeti” v katerem vam je Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja naj upravitelj desetletja, odgovoril na vprašanja o instrumentih denarnega trga kot alternativi bančnim depozitom.

 

Obstajajo enostavne rešitve, kako dosegati likvidnost in donosnost instrumentov denarnega trga ob danem tveganju. Denar se lahko preprosto, lažje in hitreje investira prek denarnih skladov, kot je Generali MM, ki zbrana sredstva vlagajo v kratkoročne evrske naložbe (državni in podjetniški instrumenti denarnega trga ter depoziti). Tako podjetje investira v več  instrumentov denarnega trga hkrati, tako slovenskih kot tujih. Njegovo premoženje je upravljano aktivno, vlagateljeva sredstva pa so brez vezave.

Denarni sklad »Generali MM« upravlja Primož Cencelj, CFA, nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, leta 2016 in leta 2018 ter upravljavec desetletja (od leta 2010 do leta 2019).

 

Oglejte si posnetek webinarja “Rekordni prihranki na bančnih računih: 3 stvari, ki jih morate vedeti” ali se oglasite pri nas na brezplačnem finančnem posvetu, kjer vam bomo odgovorili na podrobna vprašanja:

  • Kaj je denarni sklad,
  • Kako je reguliran,
  • Kakšne so prednosti vlaganja v Generali MM za podjetja.

 

 

 

Kako v času inflacije zaščitimo svoje prihranke?

 

 

Kaj je inflacija?

Inflacija pomeni splošno naraščajočo raven cen blaga in storitev. Sčasoma denar izgubi vrednost – pride do razvrednotenja denarja in padca kupne moči. Tako lahko kupite vse manj za isto vsoto denarja. Stopnja inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin. Oblikuje se nakupovalni voziček z različnimi izdelki in storitvami, kot so živila, oblačila ali stroški elektrike in najema. Sprememba cene v primerjavi s prejšnjim letom ali mesecem pa se imenuje inflacija.

Kaj je pripomore k nastanku inflacije?

Vzrokov je več, vendar sta pri trenutni inflaciji odločilna dva dejavnika, pomanjkanje ponudbe in povečano povpraševanje. Povečanje povpraševanja po redkih dobrinah ali surovinah povzroči pritisk na cene. Energetska kriza in globalna ozka grla pri dobavi zmanjšujejo dobavo pomembnih surovin, kot sta na primer nafta ali žito. Hkrati se cena dvigne, ker je po tem blagu še posebej veliko povpraševanje. Splošna raven cen se tako zvišuje.

Kako inflacija zmanjšuje vašo kupno moč?

Naraščanje ravni cen ima posledice tako za posameznike kot za podjetja. Oboji manj vlagajo oziroma zmanjšujejo lastne izdatke – razlog za to je padec kupne moči.
Recimo, da imate bankovec za 100 evrov in z njim lahko kupite živila v vrednosti 100 evrov. Pri 10-odstotni inflaciji ima po enem letu kupna moč istega 100-evrskega bankovca le še približno 90 evrov – kar pomeni, da ne morete kupiti enake količine istih živil kot pred enim letom, temveč manj. Posledično to pomeni, da ko je inflacija visoka, vaši prihranki izgubijo vrednost.

Gibanje cen v Evropi

Stopnja inflacije v območju evra je oktobra 2022 znašala 10,6 odstotka. Leto poprej pa 3,4 odstotka. Podražili so se zlasti energenti, in sicer za skoraj 40 odstotkov ter predvsem hrana, ki se je podražila za skoraj 12 odstotkov. Gibanje cen še posebej zanima Evropsko centralno banko (ECB), katere najpomembnejša naloga je zagotavljanje monetarne stabilnosti – stabilne cene in nizka inflacija v območju evra. V najboljšem primeru bi morala biti inflacija srednjeročno dvoodstotna. ECB ima za dosego tega cilja različna orodja, tudi politiko obrestnih mer. Osnovna obrestna mera omogoča ECB nadzor denarne ponudbe v Evropi, dvig osnovne obrestne mere pa lahko uporabi za znižanje inflacije.

Tako se lahko zaščitite pred inflacijo

Ukrepi ECB so pomemben korak pri zniževanju trenutne inflacije. Vedno pa morate pričakovati določeno stopnjo inflacije, ki bo sčasoma razvrednotila vaš denar. Tudi stalna dvoodstotna inflacija vpliva na vašo prihodnjo kupno moč.

Zato imam za vas nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali pri zaščititi pred inflacijo:

1. Če je le mogoče, začnite voditi knjigo svojih gospodinjskih mesečnih izdatkov in poskušajte zmanjšati potrošnjo izdelkov, katerih cena je najbolj narasla oziroma jih zamenjajte za cenejše izdelke.

2. Ne puščajte svojih prihrankov na računu. Čez čas bo inflacija odžirala vaš denar in s tem vašo prihodnjo kupno moč. Tudi če so obrestne mere za račune čez noč ali vezane depozite že zvišali, so te krepko pod inflacijo. Prihrankov torej ne spravljajte na tekoči račun, temveč jih razumno naložite.

3. Vlagajte dolgoročno. Če svoj denar vložite v visoko donosne naložbe, lahko dolgoročno preprečite inflacijo. Namesto da ga pustite na svojem tekočem računu, ga lahko vložite na primer v delniške ali obvezniške sklade in pustite, da vaš denar dolgoročno dela za vas.

 

In še za konec naš namig: če svoje prihranke začnete vlagati dovolj zgodaj, boste imeli dolgoročno korist od učinka obrestno obrestnega računa in boste imeli v prihodnosti še več svojih prihrankov. To lahko naredite tudi z majhnimi zneski. Če ne veste, katera naložba vam najbolj ustreza, vam bo z veseljem pomagal kateri izmed naših finančnih svetovalcev. Ne glede na to, ali ste bolj pripravljeni tvegati ali raje igrate na varno – za vsako vrsto varčevanja se najde primerna oblika naložbe.