Mesečno poročilo za marec 2019

 

Mesečno poročilo za marec 2019

 

Naložbeni komentar – marec 2019

V marcu se je na globalnih delniških trgih nadaljevala rast iz januarja in februarja. Delniški indeks MSCI je tako pridobil skoraj 2 odstotka in pol. Rast tečajev je bila najvišja na trgih v razvoju, sledile so naložbe v ZDA, rast v Evropi pa je bila nekoliko nižja. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Delniški trgi v ZDA so se v mesecu podražili za približno 3 %. Najvišjo rast tečajev so zabeležila tehnološka podjetja in podjetja iz nepremičninskega sektorja. Pocenile pa so se naložbe v finančnem sektorju, in sicer za skoraj 3 %. Razlog za pocenitev delnic ameriških bank je bil v znižanju zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih, kar označuje nižjo obrestno maržo in posledično slabšo dobičkonosnost bank. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je znižala za približno 0,2 odstotne točke in je na koncu meseca znašala 2,4 %. Na marčevskem zasedanju Fed ni spreminjal obrestne mere. Znižali so tudi napovedi gospodarske rasti. Krivulja obrestnih mer se je obrnila, kar pomeni, da je bila obrestna mera na kratkoročni dolg višja od zahtevane donosnosti na dolgoročni dolg. Ta pojav je v preteklosti naznanjal veliko verjetnost recesije v bližnji prihodnosti. Delniški tečaji v Evropi so se podražili za nekaj več kot 1 odstotek in pol. Za višjo donosnost ameriških delnic, v primerjavi z evropskimi, je razlog tudi v okrepitvi dolarja proti evru. Skupna evropska valuta je v mesecu izgubila nekaj več kot odstotek proti zelencu. Delniški tečaji v Evropi so se podražili, toda manj kot v ZDA. Razlog je tudi v podražitvi dolarja proti evru, ki je v mesecu izgubil več kot odstotek proti zelencu. Zaupanje podjetij je bilo v marcu nižje kot v februarju. Obeti so se znižali predvsem v predelovalnih dejavnostih. Na drugi strani se je zaupanje potrošnika izboljšalo, toda le-to je še vedno pod nivoji iz preteklega leta. Na tokratnem zasedanju Evropska centralna banka, v skladu s pričakovanji, ni zvišala obrestne mere. Naznanili so tudi, da le-te ne nameravajo dvigniti še vsaj do konca leta.

Uvedli pa so tudi nov paket posojil TLTRO, ki bo omogočil financiranje bankam. Med državami BRIK so se najbolj podražile naložbe v Indiji, in sicer za okoli 10 %. Podražile so se tudi naložbe na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko se je brazilski trg pocenil. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Rast tečajev je bila prisotna tudi na trgih v regiji. Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil 2,8 %. Med ostalimi indeksi v regiji se je najbolj zvišal srbski BELEX, ki je mesec zaključil več kot 6 % višje. Solidna rast tečajev je bila tudi v Romuniji, medtem ko so se tečaji v Bolgariji in na Hrvaškem malenkost znižali.

Tehnološke inovacije spreminjajo svet

 

V njem so podjetja kot so Apple, Microsoft, Visa, Intel, Mastercard … Na Nasdaqu, ki je druga največja borza na svetu, kotira skoraj 4000 različnih podjetij. V indeksu Nasdaq Composite pa najdemo preko 2600 podjetij. Včasih je bil indeks sestavljen izključno iz tehnoloških podjetij. Danes pa tehnologija predstavlja tudi bolj učinkovito prevozno sredstvo, tehnološke in socialne platforme, nova zdravila, boljše storitve prevoza itd. Prava inovacija in napredek pa se večinoma dogajata znotraj teh podjetij. Ta so temelj ameriške ekonomije in tudi glavni generator sprememb na globalni ravni. Približno polovico indeksa sestavljajo klasična tehnološka podjetja, drugo največjo utež pa imajo podjetja, ki spadajo v sektor potrošniških storitev. Tu najdemo Amazon, Netflix, Starbucks itd. Indeks se z leti nenehno spreminja. Prihajajo nova podjetja in odhajajo podjetja, ki niso bila uspešna s svojim poslovnim modelom. Prav tako se vsako leto številka spreminja tudi zaradi prevzemov. Omeniti velja tudi dejstvo, da so v zadnjih letih manjša podjetja dosegala višje rasti kot večja. Nenehno spreminjajoč indeks, sledenje spremembam in vključevanje vedno novih podjetij pa na daljši rok odraža pozitivne spremembe, ki se dogajajo na tehnološkem področju. Posledično pa je višja tudi vrednost indeksa.

V začetku tedna pa so tehnološki navdušenci spremljali, kaj bo trgu ponudilo trenutno drugo največje podjetje na svetu Apple. Njegov direktor Tim Cook navdušencev ni pustil ravnodušnih. Apple TV, kjer bo vsebino ustvarjal tudi Steven Spielberg, bo neposredna konkurenca Netflixu. Kreditna kartica brez številk, brez roka uporabe, brez podpisa. Naredili so jo v partnerstvu z Goldman Sachs in bo konkurenca vsem bankam. Je virtualna in hkrati tudi fizična kartica. Plačevali bomo lahko s telefonom, uro. Provizij ne bo, verjetno pa bo dostopna samo uporabnikom Applovih telefonov. Apple tako iz izdelovalca tehnološke opreme vedno bolj postaja storitveno podjetje. Nenehne spremembe pa so edino kar jim omogoča nadaljnjo rast. Tehnološka podjetja so generatorji rasti in sprememb. Preostala podjetja in posamezniki pa še naprej zahtevajo vedno bolj efektivne rešitve, da jih lahko držijo v stiku s konkurenco in spremembami.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 27. marec 2019.

KD Skladi ponovno najboljša slovenska družba za upravljanje z najboljšim upravljavcem premoženja

 

V devetletni zgodovini podeljevanja nagrad, s strani revije Moje finance, je naziv najboljšega upravljavca premoženja šestkrat pripadel upravitelju iz družbe KD Skladi, letos že četrto leto zapored. Štirje upravitelji ekipe upraviteljev KD Skladi, najboljše družbe za upravljanje, pa so bili uvrščeni med top 10 upravljavcev premoženja v Sloveniji: Primož Cencelj, najboljši upravljavec premoženja 2018, je zasedel 2. mesto, Aleš Lokar, najboljši upravljavec premoženja 2017, je zasedel 3. mesto, David Zorman, najboljši upravljavec leta 2010, je zasedel 5. mesto in Sašo Šmigić je zasedel 9. mesto. KD Skladi smo bili ponovno prepoznani kot najboljša družba za upravljanje v petletnem obdobju. Nagrajeni smo bili tudi s sedmimi kipci Zvezdonos – ki jih prejmejo skladi z najboljšo oceno, petimi zvezdicami, in so pokazatelj odličnosti upravljanja premoženja.

Nagrade in podeljene zvezdice skladom za tri- in petletno obdobje predstavljajo najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in so odraz največje odličnosti upravljanja skladov.

 

Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:

Za triletno obdobje:

KD Bond, obvezniški – EUR

KD Rastko, evropski delniški sklad

KD Vzhodna Evropa, delniški

Za petletno obdobje:

KD Galileo, mešani fleksibilni sklad

KD Rastko, evropski delniški sklad

KD Vzhodna Evropa, delniški

KD Bond, obvezniški – EUR

 

Foto: Jure Makovec

 

Luka Flere, CFA, je direktor naložbenega sektorja družbe KD Skladi in upravitelj premoženja sklada KD Vzhodna Evropa. Ob prejemu naziva najboljšega upravljavca premoženja po izboru revije Moje Finance in nagrade, ki mu jo je izročil dr. Andrej Bertoncelj, Minister za finance, je povedal: »Ta nagrada je še ena potrditev, da delamo dobro. Upravljanje premoženja je skupinsko delo. Smo vrhunsko uigrana ekipa, ki si vedno prizadeva delati premišljeno, v korist našim vlagateljev. Naša ključna prednost je prav skupen potencial celotne ekipe«.

 

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladi je povedal: »Ponosni smo, da delamo v taki ekipi, kjer je zmagovalna miselnost ena od temeljnih vrednot. Z rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Naši uspehi so plod dela in zagnanosti vseh zaposlenih«.

 

 

 

 

Evropske banke in ECB

 

Čeprav je ECB napovedala nova likvidnostna posojila evrskim bankam, imenovana TLTRO III, so podrobnosti teh posojil razočarale vlagatelje in ponovno smo videli eksodus evropskih finančnih delnic. Te ostajajo na zelo nizkih vrednotenjih, a vlagatelji se sprašujejo, kaj bo tisti katalizator, ki bo spremenil odnos vlagateljev do tega nepriljubljenega sektorja, pa čeprav finančne delnice s 18,6-odstotnim deležem z naskokom najpomembnejšo utež v evropskem delniškem indeksu.

Srž problema je seveda sama retorika ECB. V samo nekaj mesecih smo prešli z relativno optimističnega pogleda na stanje evropskega gospodarstva v skoraj panično obnašanje. Po drugi strani pa so ukrepi ECB razočarali, saj so manj globoki kot pri prejšnjem krogu likvidnostnih posojil. Ročnost tokratnih posojil je le 2 leti, vlagatelje pa boli predvsem odmik od normalizacije obrestnih mer, ki bodo ostale globoko v negativnem območju še vsaj prvo četrtletje leta 2020. Negativne obrestne mere namreč ob vse večjih pritiskih na druge storitve (provizije, itd.) onemogočajo profitabilno poslovanje bank. Po drugi strani vse strožja regulacija in konkurenca ter potreba po digitalizaciji krepijo stroške in investicije. To povečuje odvisnost bank od poceni posojil ECB ter veča tveganje, da bodo banke v prihodnosti zopet morale reševati davkoplačevalce, oboje pa je v javnosti zelo nepriljubljena tema in politiki se jo raje izogibajo. ECB je s politiko nizkih obrestnih mer ter likvidnostnega sproščanja povsem sploščila krivuljo dolgoročnih obrestnih mer, s čimer bankam onemogoča dostojen donos na kapital, s tem pa se vračamo v povratno zanko odvisnosti od ECB in nekoč v prihodnosti od davkoplačevalcev.

Posledično banke iščejo alternativne rešitve za probleme, na katere morajo najti odgovore predvsem politiki (kako pospešiti gospodarsko rast v Evropi). Vidimo, da nemška politika pritiska za združitev dveh največjih nemških bank, Deutsche bank in Commerzbank. Prihodnja uspešnost nove banke temelji predvsem na zniževanju stroškov, dejstvo pa ostaja, da le redko združitev dveh bolnikov ustvari novo uspešno podjetje. Druge banke odprodajajo hčerinske družbe na trgih, ki jih ne zanimajo, slabe kredite in še naprej nižajo stroške ter zapirajo poslovalnice. Vse to lahko vidimo tudi v Sloveniji. A to je zgolj vrtenje znotraj začaranega kroga. Rešitev bi bila predvsem sprememba politike zelo nizkih dolgoročnih obrestnih mer. Tudi povprečen evropski varčevalec in predstavnik srednjega razreda ima večino svojega premoženja v depozitih, ki zgodovinsko gledano še nikoli niso prinesli tako malo denarja. ECB po zadnjih pojasnilih napoveduje, da bodo to obdobje podaljšali krepko v leto 2020.

Povzetek tiskovne konference ECB je bil tako negativen za banke. Likvidnost bodo bankam sicer zagotavljali, a pod manj ugodnimi pogoji kot do sedaj. Obenem ne bodo storili nič, kar bi izboljšalo pogoje poslovanja, saj dolgoročne obrestne mere ostajajo rekordno nizke in blizu ničle. Katalizatorja, ki bi spremenil mnenje vlagateljev o evropskih finančnih delnicah, tako za zdaj ni na vidiku, kar v praksi pomeni, da bodo evropski delniški trgi verjetno še naprej zaostajali za globalnimi in predvsem za ameriškimi.

 

Vabilo na dogodek “Kako naj mala in srednja podjetja izkoristijo val rasti nove tehnološke revolucije”

 

Pridružite se nam na brezplačnem poslovnem dogodku, ki ga PwC Slovenija in KD Skladi pripravljamo v sodelovanju z Združenjem Manager in Novo Ljubljansko banko v četrtek, 21. marca 2019, od 8.30 do 12.30 v Best Western Premier Hotelu Slon (Slovenska cesta 34, Ljubljana; Kavarna I in II, 1. nadstropje).

 

Program:

8.30 – 9.00 Registracija udeležencev in druženje pred dogodkom

9.00 – 9.15 Uvodni pozdrav

Luca Martini, partner, vodja poslovnega svetovanja za JV Evropo, PwC d. o. o.
Luka Podlogar, predsednik uprave, KD Skladi d. o. o.

9.15 – 9.20 Mala in srednja podjetja v Sloveniji: V kakšni kondiciji so in kaj jih čaka?

Sanja Savič, vodja oddelka za pravno svetovanje, PwC Slovenija d. o. o.

9.20 – 9.45 Kako najbolje pripraviti podjetje, da je kar najbolj:
a) pripravljeno na morebitne negotovosti v poslovanju,
b) zanimivo za potencialne investitorje?

Franci Tušek, višji manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija d. o. o.
Primož Rozman, višji manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija

9.45 – 10.30 Okrogla miza: Se negotovost v poslovanju povečuje? Ste pripravljeni?

Marko Lukić, direktor, Lumar IG d. o. o.
Saša Mrak, izvršna direktorica, Združenje Manager
Petra Melanšek, direktorica, Vivapen d. o. o.
Jan Borko, manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija d. o. o.
Stanko Ciglarič, pomočnik direktorja, Elaphe d. o. o.

Voditeljica: Maja Derčar, Radio Slovenija

10.30 – 10.50 Odmor za kavo in mreženje

10.50 – 11.40 Okrogla miza: Sklad lastniškega kapitala: Kako upravljati rast podjetja?

Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala, KD Skladi, d. o. o.
Andrej Lasič, pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo in direktor Poslovanja s ključnimi komitenti, NLB d. d.
Davor Jakulin, generalni direktor, Atech elektronika d. o. o.
Peter Čas, generalni direktor, Steklarna Hrastnik d. o. o.

Voditeljica: Maja Derčar, Radio Slovenija

11.40 Zaključek in druženje

Veselimo se druženja z vami!

 

R.S.V.P. Ker je število udeležencev omejeno, vas prosimo, da vašo udeležbo na dogodku potrdite na e-naslov si.events@si.pwc.com najkasneje do torka, 19. marca 2019.

 

Mesečno poročilo za februar 2019

 

Mesečno poročilo za februar 2019

 

Naložbeni komentar – februar 2019

Globalni delniški trgi so v februarju nadaljevali z rastjo. Delniški trgi so se tako v Evropi kot tudi v ZDA podražili za skoraj 4 %, merjeno z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Trgi v razvoju so z rastjo tokrat nekoliko zaostajali.

Na ameriškem delniškem trgu se je nadaljevala rast iz januarja. Nivo glavnih delniških indeksov se je tako vrnil na nivo pred decembrskim padcem. Največje donose so vlagatelji dosegli z naložbami v tehnološkem sektorju. Zadnji podatki kažejo na gospodarsko rast 3,1 % na letni ravni. Stopnja brezposelnosti se je sicer nekoliko zvišala, in sicer na 4 %. Dvig brezposelnosti je posledica večjega vstopa ljudi na trg dela. Drugi podatki še vedno nakazujejo na močan trg dela v ZDA. Inflacija je upadla na 1,6 % na letni ravni, kar je najnižje po juniju 2017. Raziskave Univerze v Michiganu so v februarju pokazale višje zaupanje potrošnika kot v januarju. Bolj obetavno prihodnost kažejo tudi raziskave zaupanja med podjetji v storitveni panogi. Farmacevtski gigant Bristol-Myers je dal prevzemno ponudbo za biofarmacevtskega velikana Celgene. Sprejem ponudbe v višini 74 milijard dolarjev bi pomenil enega največjih prevzemov v farmacevtski panogi. V Evropi so najvišjo rast zabeležila industrijska podjetja in podjetja iz panoge zdravstva. Gospodarska rast v evroobmočju se je po zadnjih podatkih znižala na 1,2 % na letni ravni, kar je najnižje v zadnjih letih. Stopnja brezposelnosti je po zadnjih podatkih Evropskega statističnega urada znašala 7,9 %. Potrošniško zaupanje se je nekoliko izboljšalo, toda je še vedno pod nivoji iz začetka lanskega leta. Skupni indeks PMI, ki kaže optimizem med podjetji, je v februarju znašal 51,4 točke oziroma 0,4 točke več kot januarja, ko je bil na večletnem dnu. V Veliki Britaniji je laburistična stranka nekoliko popustila s svojimi zahtevami okoli izstopa iz EU in najverjetneje bo rok za izstop in nadaljnja pogajanja podaljšan. Pozitivne novice so vplivale na podražitev britanskega funta tako proti dolarju kot tudi proti evru. Tečaj je bil na koncu meseca 0,86 funta za evro, kar je najvišje po pomladi 2017.

Trgi v razvoju so pridobili nekaj manj kot 2 %. Rast je prišla z največjega trga, Kitajske, kjer so se delnice podražile za približno 4 %. Na drugi strani so se naložbe v Braziliji in Rusiji pocenile, medtem ko je indijski trg ostal dokaj nespremenjen. Zaupanje podjetij na Kitajskem se je v februarju zmanjšalo.

Trgi v regiji so v mesecu pridobili nekaj več kot 6 %. Razlog za to rast je več kot 10 % podražitev delnic v Romuniji, največjem trgu v regiji. Drugi trgi so po donosu zaostajali za večino evropskih držav. Slovenski borzni indeks je v mesecu pridobil le nekaj več kot odstotek. Najbolj so se zvišali tečaji delnicama Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav. Oba sta mesec zaključila več kot 5 % višje. Pocenitev, večjo od 5 %, smo zabeležili pri delnicah Cinkarne Celje in koprske Intereurope.

 

Kitajska se odpira tujim vlagateljem

Kitajska agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju CSRC), je prejšnji teden objavila osnutek združitve investicijskih shem, in sicer sheme kvalificiranih tujih institucionalnih vlagateljev (QFII) ter njene v juanih denominirane sestre (RQFII). V osnutku so napovedali tudi znižanje praga obsega investicij za prosilce vstopa k shemi ter tudi poenostavljen postopek preverjanja in odobritve. Zadnji točki sta do zdaj veljali za največji oviri za tuje vlagatelje, željne kitajskih naložb, saj so skozi sito prišli le izbrani »posvečeni« investitorji. Konec leta 2018 je bilo v naložbeni shemi QFII registriranih 309 tujih vlagateljev, dodeljena jim je bila skupna kvota potencialnih investicij v vrednosti 101,1 milijarde ameriških dolarjev, katere večji del je ostal neizkoriščen. Odprava kvantitetnih meril in skrajšanje roka odobritve pristopa k shemi naj bi po ocenah CSRC letos pripeljala do podvojitve obsega naložb tujih vlagateljev v primerjavi z lani, kljub temu pa se od »tujcev« še vedno »pričakuje« dolgoročni naložbeni horizont. Posledica lažjega dostopa do »notranjega trga« je za april napovedana vključitev kitajskih obveznic v mednarodno veljavni obvezniški indeks, Bloomberg Barclays Global Aggregate Index.

Pomemben del sprememb je tudi povečanje vrst finančnih instrumentov, do katerih bodo lahko po novem dostopali tuji vlagatelji. Do zdaj so bili omejeni na delnice in obveznice, s premembo regulative pa bodo v shemi registrirani vlagatelji lahko dostopali do finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na glavni kitajski borzi OTC, New Third Board, sredstva pa bodo lahko vlagali tudi v zaprte zasebne sklade. Poleg tega bo po novem omogočeno trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so standardizirane terminske pogodbe in opcije.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 6. februar 2019.

Novim vlagateljem podarjamo vrednostni bon za 30 EUR

Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe KD Skladi, d. o. o., še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada KD Krovnega sklada od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih KD Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt.

KD Bond in KD Prvi izbor z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

 

V družbi KD Skladi tudi v obdobju gospodarskega ohlajanja in upočasnjeni svetovni rasti gospodarstva, ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2018 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

KD Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global), 3-letno obdobje, in se uvršča na 113. mesto med 1.851 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 17. mesto med 1.331 skladi.

KD Bond, 5 zvezdic v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond), 3-letno obdobje, in se uvršča na 59. mesto med 1.163 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 45. mesto med 1.042 skladi.

KD Vitalnost, 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity)

 

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

Mesečno poročilo za december 2018

 

Mesečno poročilo za december 2018

 

Naložbeni komentar – december 2018

Delniški trgi so bili decembra v znamenju rdečih številk. Globalni delniški indeks MSCI je v mesecu dni izgubil več kot 8 odstotkov. Padec tečajev je bil tokrat večji v ZDA kot v Evropi in na trgih v razvoju. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Delniški indeks MSCI ZDA je v decembru padel za nekaj več kot 10 odstotkov. Pocenile so se naložbe v vseh panogah. Korekcija je najbolj vplivala na finančni in energetski sektor, najmanj pa so se pocenile naložbe v panogi preskrbe. Ameriška centralna banka je na decembrskem zasedanju dvignila obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar je bilo v skladu s pričakovanji trga. Centralna banka bo po predvidenem programu nadaljevala z zmanjševanjem bilance. Znižali pa so tudi svojo napoved števila dvigov obrestne mere v letu 2019. Centralni bankirji tako sedaj pričakujejo, da bodo morali obrestno mero v letu 2019 dvigniti le dvakrat. To je znižalo pričakovanje trga in posledično so upadle tudi zahtevane donosnosti do dospetja na ameriški državni dolg. Le-ta je na 10-letno ameriško državno obveznico ob koncu leta znašal približno 2,7 odstotka.

Evropski delniški trgi so se pocenili za nekaj več kot 5 odstotkov. Prav tako kot v ZDA, so se tudi v Evropi občutneje pocenile naložbe v finančnem sektorju. Najnižji je bil padec v sektorju preskrbe. ECB je tudi po zadnjem zasedanju v letu obrestno mero ohranila nespremenjeno. Potrdili so konec nakupov obveznic na sekundarnem trgu in refinanciranje dolžniških papirjev ob zapadlosti. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je v mesecu znižala za približno 10 bazičnih točk. Inflacija je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,9 odstotka na letni ravni. To je najnižje v zadnjih šestih mesecih. Skupni indeks PMI, ki kaže optimizem med podjetji, je v decembru upadel na najnižjo vrednost po novembru 2014. Evro je v mesecu pridobil nekaj več kot odstotek tako proti dolarju, kot tudi proti britanskemu funtu.

Na trgih BRIK so se najbolj pocenile naložbe na Kitajskem, in sicer za nekaj več kot 7 odstotkov. Najmanj so se pocenile indijske delnice, ki so izgubile nekaj več kot odstotek. Na surovinskih trgih je prav tako prišlo do pocenitev. Cene surove nafte so v decembru upadle za okoli 10 odstotkov. Naftni kartel OPEC in Rusija sta že napovedala znižanje proizvodnje v prvi polovici leta 2019, toda trg še vedno vidi presežke ponudbe nad povpraševanjem. Upadle so tudi cene glavnih industrijskih kovin.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu izgubil nekaj več kot 2 odstotka. Podražile so se delnice najmlajše članice indeksa, NLB, ki so pridobile skoraj 10 odstotkov. Največji prodajni pritisk je bil na delnicah Cinkarne Celje, ki so izgubile več kot 16 odstotkov.