Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2018

 

Mesečno poročilo september 2018

 

Naložbeni komentar – september 2018

Globalni delniški indeks MSCI se v septembru ni bistveno spremenil. Delniške naložbe v Evropi in ZDA so malenkost pridobile, medtem ko so tečaji delnic iz držav v razvoju upadli za nekaj več kot odstotek. Vsi tečaji so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

V ZDA sta oba glavna delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones dosegla svoja zgodovinska vrhova. Najbolj so se podražile delnice podjetij iz panog zdravstva in energije. Pocenile so se delnice ameriških bank. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je zvišala in bila ponovno nad 3 odstotki. Nazadnje je bila nad 3 odstotki maja letos. Centralna banka je na septembrskem zasedanju nadaljevala s postopno normalizacijo monetarne politike in zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk. To je bil že osmi dvig po decembru 2015, ko je Fed prvič po letu 2007 dvignila obrestno mero. Do konca leta se pričakuje še eno zvišanje. Vlada predsednika Trumpa je uvedla uvozne tarife na kitajske izdelke, ki predstavljajo 200 milijard ameriškega uvoza. Od 24. septembra tako uvozna davščina znaša 10 %, na koncu leta pa se bo zvišala na 25 %. Po zadnjih podatkih se je stopnja rasti cen življenjskih potrebščin znižala in znaša 2,7 % na letni ravni. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje v septembru izboljšalo.

Prav tako kot v ZDA, je bila tudi v Evropi majhna rast delniških tečajev. Najbolj so se podražile naložbe v energetska podjetja, kar lahko pripišemo dražji surovi nafti. ECB tudi na tokratnem zasedanju ni napovedala sprememb v monetarni politiki. Potrošniško zaupanje je po raziskavah Evropske komisije v septembru upadlo. Prav tako se je poslabšal pogled podjetij v proizvodnem sektorju. Indeks PMI za podjetja v storitveni panogi se je izboljšal. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je na koncu meseca gibala okoli 0,5 %.

Naložbe v državah v razvoju so se nekoliko pocenile. Prodajni pritiski so bili na Kitajskem. Nove uvozne dajatve, ki jih je sprejel predsednik Trump, bodo zmanjšale konkurenčnost kitajskih izvoznikov. Na drugi strani so naložbe v Rusiji in Braziliji zrastle. Cena severnomorske surove nafte se je podražila nad 80 dolarjev za sodček, kar je najvišje po letu 2014.

Na Ljubljanski borzi se ni podražila nobena delnica, indeks SBITOP pa je mesec zaključil skoraj 3 % nižje. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile le naložbe v Romuniji in to le za nekaj več kot odstotek.

 

KD Skladi smo ponosni generalni pokrovitelj Delovih podjetniških zvezd 2018

 

KD Skladi že vrsto let podpirajo projekte, ki spodbujajo inovativna in razvojno usmerjena podjetja, ki si želijo odličnosti in dolgoročnega uspeha, saj so tudi sami družba, ki ima v svojem DNK-ju zapisane podobne vrednote – odličnost, dolgoročnost, strast, zmaga in ekipni duh.

»Mala in srednje velika podjetja so motor vsakega gospodarstva, vendar so pri nas pogosto manj razumljena. Večina slovenskih malih in srednje velikih podjetji, ki jih mi ocenjujemo kot podjetja prihodnosti, prihaja iz predelovalne in tehnološke dejavnosti ter zdravstva. Imajo dobre kadre, razvojno usmerjene ideje, so usmerjena v rast, a brez ustreznega lastniškega financiranja. Ko se pogovarjamo z njimi ugotavljamo, da banke niso nujno dolgoročni partnerji v vsaki fazi njihovega razvoja, kar se je videlo tudi v zadnji krizi. Na tem področju vidimo svoj potencial in tudi poslanstvo naše industrije,« je poudaril Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov.

Uredništvo Dela je na podlagi seznama podjetij, ki jih je pripravil partner projekta, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) naredilo ožji izbor 115 podjetij, med katerimi so izbrali deset nominirancev – podjetij, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša najmanj 35.000 evrov. Obenem pa se zavedajo, da so kadri ključnega pomena za njihov uspeh.

Podjetja Pipistrel, Polycom Škofja Loka, Solis Straža, D. Labs, Vasco, Acies Bio, Labena, Mineralka, Mi elektronika, Resalta, ki so nominirana za prestižno nagrado, so predstavljena na spletni strani www.delo.si/delove-podjetniske-zvezde, kjer lahko za svojega favorita glasujejo tudi bralci.

Z velikim gala dogodkom, ki bo 8. novembra na Brdu pri Kranju, bodo razglasili Delovo podjetniško zvezdo 2018. To bo eno od desetih malih in srednje velikih podjetij, po presoji uredništva in strokovne žirije, katere predstavnik je tudi Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov. Na isti dan bo v okviru projekta Delove podjetniške zvezde bo prvič organizirano tudi seminarsko vozlišče Posel – zgodba človeškega kapitala, na katerem bodo povezali teme pomembnosti človeškega kapitala, smisla in cilja podjetništva, razumevanja in vpeljevanja novih poslovnih modelov, ki jih zahteva 4. industrijska revolucija. Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladi bo med drugim z gosti pojasnil, kako upravljati fazo rasti podjetja.

 

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za avgust 2018

 

Mesečno poročilo avgust 2018

 

Naložbeni komentar – avgust 2018

Globalni delniški indeks MSCI je v avgustu pridobil približno en odstotek in pol, izraženo v evrih. Rast globalnega indeksa je prišla na račun višjih tečajev ameriških delnic, ki so se podražile nekaj manj kot štiri odstotke, izraženo v evrih. Naložbe v Evropi in na trgih v razvoju so se pocenile.

Ameriški delniški indeks S&P 500, ki predstavlja 500 največjih podjetij po tržni kapitalizaciji, je v avgustu dosegel nov zgodovinski vrh. Najbolj so se podražile delnice podjetij v tehnološkem sektorju, med poraženci pa so bila podjetja iz energetske panoge. Predsednik Trump je dosegel trgovinski dogovor z Mehiko, kjer so spremenili sporazum NAFTA, sklenjen leta 1994. Do dogovora s severno sosedo Kanado še ni prišlo. Po zadnjih podatkih je bila stopnja rasti cen v državi 2,9 odstotna, kar je najvišje v zadnjih šestih letih. Inflacija je za pol odstotka nižja, če ne upoštevamo rasti cen energentov in hrane. To daje dobre pogoje centralni banki za nadaljevanje programa normalizacije monetarne politike. Na trgu ameriških državnih obveznic večjih premikov v avgustu ni bilo. Donosnost do dospetja na 10-letno obveznico se je gibala nekoliko pod tremi odstotki.

Trgi v Evropi so se pocenili za okoli dva odstotka in pol. Prav tako kot v ZDA, so vlagatelji najvišje donose dobili iz naložb v tehnološka podjetja. Italijanski delniški indeks je avgusta izgubil devet odstotkov. Poleg politične negotovosti je v medijih odmevala novica o nesrečni zrušitvi mosta v Genovi, katerega je upravljala družba Atlantia. Delnice le-te so padle za okoli 30 odstotkov, saj most naj ne bi bil pravilno vzdrževan in bo družba nosila odškodninske posledice. Vlagatelji so izstopali tudi iz naložb nemškega farmacevtskega giganta Bayerja, zaradi tožb proti Monsantu, ki ga je Bayer kupil pred kratkim za 62,5 milijarde dolarjev. Potrošniško zaupanje v območju skupne valute se je poslabšalo, kar lahko označuje nižjo gospodarsko rast v prihodnjih mesecih, saj je bil potrošnik temelj ekonomskega okrevanja. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je nekoliko znižala.

Naložbe na trgih v razvoju so se pocenile za nekaj več kot tri odstotke, merjeno z indeksom MSCI izraženim v evrih. Padec je bil največji v Braziliji, in sicer več kot 10 odstotkov. Valute držav v razvoju so izgubile proti dolarju, kar kaže na odtok kapitala iz teh držav. Najbolj sta devalvirala turška lira in argentinski peso, in sicer za več kot 30 odstotkov v obdobju enega meseca. Argentina je že zaprosila za pomoč Mednarodnega denarnega sklada.

Slovenski borzni indeks je izgubil skoraj 3 odstotke. K temu sta najbolj prispevali pocenitvi delnic Zavarovalnice Triglav in Petrola, ki sta izgubili več kot 5 odstotkov.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za julij 2018

 

Mesečno poročilo julij 2018

 

Naložbeni komentar – julij 2018

Globalni delniški trgi so se v juliju podražili za nekaj več kot 2 odstotka, merjeno z indeksom MSCI izraženim v evrih. Za več kot 3 odstotke so bili tečaji višje v ZDA in v Evropi, medtem ko se naložbe na trgih v razvoju niso občutneje spremenile.

Delniški trgi v ZDA so se podražili za nekaj več kot 3 odstotke. Kljub temu glavni delniški indeksi še vedno ostajajo pod svojimi zgodovinskimi vrhovi, doseženimi na začetku leta. Po zadnjih podatkih je bila gospodarska rast 2,8 odstotka na letni ravni. Stopnja inflacije se je dvignila na 2,9 odstotka oziroma najvišje po letu 2012. Razlog za nekoliko višjo inflacijo v zadnjih mesecih lahko pripišemo podražitvi cen energentov. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,2 odstotni točki, na 4 %. Vzrok nekoliko višje brezposelnosti je vstop večjega števila ljudi na trg delovne sile. Po objavah Univerze v Michiganu je potrošniško zaupanje v juliju malenkost upadlo. Predsednik Trump je predlagal možnost povišanja stopnje uvoznih dajatev na 200 milijard dolarjev izdelkov, narejenih na Kitajskem. Višje uvozne dajatve in posledična podražitev izdelkov bi znižala kupno moč potrošnika.

Gospodarska rast v evroobmočju je bila v drugem kvartalu 2,1 odstotka na letni ravni, kar je 0,4 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju. Stopnja inflacije je bila 2,1 odstotka, kar lahko tako kot v ZDA pripišemo podražitvi energentov. Potrošniško zaupanje je v zadnjih mesecih nekoliko oslabelo. Potrošnik je bil glavno gonilo evropskega gospodarskega okrevanja. Na julijskem zasedanju Evropska centralna banka ni spreminjala monetarne politike. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je bila na koncu meseca 0,48 odstotka.

Delniški indeks držav BRIK je mesec zaključil dokaj nespremenjeno. Naložbe na Kitajskem so se pocenile za nekaj več kot 3 odstotke, medtem ko so se indijske delnice podražile za nekaj več kot 6 odstotkov, rast v Braziliji pa je presegla 10 odstotkov. Rast naložb v Rusiji je bila nekoliko pod dvema odstotkoma. Cena

sodčka surove nafte se je pocenila. Pocenilo se je tudi zlato. Cena za unčo je padla na najnižjo vrednost letos.

Slovenski borzni indeks SBITOP se ni občutneje spremenil. Srbski BELEX 15 je v mesecu pridobil skoraj 2 odstotka, na drugih trgih pa večjih sprememb ni bilo.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za junij 2018

 

Mesečno poročilo za junij 2018

 

Naložbeni komentar – junij 2018

Globalni delniški trgi so se v juniju nekoliko pocenili. Med regijami so največji padec utrpele naložbe na trgih v razvoju, večjih sprememb ni bilo niti na slovenskem trgu niti na ostalih trgih v regiji. Pozitivne donose so vlagatelji zaslužili na obvezniških trgih.

Delniški trgi v ZDA so se podražili manj kot odstotek. Kot najdonosnejše so se pokazale naložbe v delnice podjetij iz sektorjev potrošnih dobrin in preskrbe. Ta podjetja, zaradi svojih stabilnih denarnih tokov in dividend, predstavljajo alternativo obvezniškim naložbam in so privlačna v obdobju padajočih obrestnih mer. Ameriška centralna banka je po pričakovanjih zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk in tako nadaljuje postopno normalizacijo monetarne politike. Kljub temu se je donosnost do dospetja znižala v drugi polovici meseca. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je bila na koncu meseca 2,8 %. Stopnja brezposelnosti se je po zadnjih podatkih znižala na 3,8 %, kar je najnižje v zadnjih osemnajstih letih.

Evropske borze so izgubile slab odstotek. Potrošniško zaupanje se je znižalo glede na pretekli mesec. Optimizem je prav tako nekoliko ohlapel tudi med podjetji. Vlagatelji so zabeležili pozitivne donose na obvezniških trgih. Na junijskem zasedanju Evropske centralne banke je Mario Draghi napovedal podaljšanje programa odkupov obveznic. ECB bo trenuten program, ki se konča septembra 2018, nadaljevala do konca leta. Velikost mesečnih odkupov bo v zadnjem četrtletju 15 milijard evrov. Poleg tega je centralna banka naznanila, da svojega portfelja ne bo zmanjševala še kar nekaj časa, dviga obrestne mere pa ne bo vsaj do konca poletja 2019. Trg je pričakoval bolj zaostreno izjavo predsednika centralne banke. To se je posledično odrazilo tudi na znižanju zahtevanih donosnosti na državni dolg. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je na koncu meseca znašala 0,3 %.

Naložbe na trgih v razvoju so se pocenile za 5 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih.

 

 

Med državami BRIK so se za več kot 5 % pocenile naložbe v Braziliji in na Kitajskem, medtem ko so ruske in indijske delnice utrpele manjše izgube. Na junijskem srečanju so države članice naftnega kartela OPEC in Rusija zvišale proizvodno kvoto za 600 tisoč sodčkov na dan. Cena surove nafte se je v juniju podražila za približno 2 %.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil okoli pol odstotka. Ostali trgi v regiji so zabeležili manjše padce. Hrvaški CROBEX in srbski BELEX sta se znižala za približno 2 odstotka.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2018

 

Mesečno poročilo za maj 2018

 

Naložbeni komentar – maj 2018

Globalni delniški trgi so se v maju podražili. Najvišjo rast so zabeležile ameriške delnice, in sicer skoraj 6 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Evropske delnice so se malenkost pocenile. Rast, ki je bila na domači borzi, je bila posledica prevzemne aktivnosti.

V maju so se ameriške delnice podražile. Najvišjo rast so zabeležila podjetja tehnološkega sektorja. Med sektorji, ki so se najbolj pocenili, sta se znašli panogi finance in preskrba. Američani so uvedli uvozne dajatve na jeklo in aluminij iz Kanade, Mehike in EU. Te države so bile do konca maja izvzete. To je zaostrilo trgovinsko vojno ZDA z ostalimi državami in pričakujejo se obratni ukrepi. Višje cene jekla bodo zmanjšale kupno moč potrošnika. Negativen vpliv se pričakuje tudi v gradbeništvu, kjer se porabi večina jekla. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je bila na koncu meseca maja pod 3 odstotki. Zahtevana donosnost se je znižala zaradi višjega povpraševanja po najvarnejših naložbah, v katere vlagatelji preusmerijo sredstva v času negotovosti. Brezposelnost je po zadnjih podatkih znašala 3,9 %, najnižje v zadnjih 17,5 letih. V zadnjem letu je bila najvišja tudi inflacija, ki je znašala 2,5 %. Inflacija je sedaj na nivoju, ki zadovoljuje centralno banko, ki bo po pričakovanjih dvignila obrestno mero v juniju.

Evropske borze so se pocenile. Padec delniških tečajev je bil največji v Italiji. Indeks MSCI italijanskih podjetij je v enem mesecu izgubil skoraj 10 %. Italiji ni uspelo sestaviti vlade po tem, ko je predsednik Matarella preprečil sestavo vlade evroskeptičnih strank Lige in gibanja 5 Zvezd. Občutno se je povišala tudi zahtevana donosnost na italijanski državni dolg. To bo povečalo proračunske odhodke za obresti, ki v Italiji, kjer je državni dolg več kot 130 % BDP, predstavljajo velik del državne blagajne. Pod vprašanjem pa je tudi politični vrh v Španiji, kjer se zaradi korupcijskega škandala pričakuje zamenjava premierja. Kompozitni indeks PMI je bil v maju 54,1 točke, kar je najnižje letos. Na drugi strani zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. V zadnjem mesecu je evro izgubil na vrednosti proti dolarju nekaj več kot 3 odstotke.

 

Med trgi v razvoju so se najbolj podražile naložbe na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko so se brazilske delnice pocenile za več kot 13 %, k čemur je prispeval tudi padec domače valute, reala. Cena surove nafte se je v maju povišala. Za sodček severnomorske surove nafte je bilo potrebno odšteti skoraj 80 dolarjev. Trg pričakuje predčasno povišanje proizvodnje v državah OPEK in Rusiji.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil skoraj 5 %. Velenjsko Gorenje je bilo prodano kitajski družbi Hisense, kar je vplivalo na več kot 80 % zvišanje tečajev delnice. Največji padec v regiji so zabeležile naložbe v Romuniji, in sicer več kot 7 odstotkov.

 

 

Slovenci znova spoznavamo pomen razpršitve prihrankov

Vzajemne sklade poznamo v Sloveniji že približno četrt stoletja, a kljub temu še vedno sodimo med tiste, ki na področju varčevanja daleč najbolj zaupamo klasičnim bančnim produktom. Zakaj se vzajemni skladi bolj ne primejo?

Zaradi mladosti industrije skladov smo bili slovenski vlagatelji dolga leta vajeni predvsem konservativnejšega varčevanja v tradicionalnih bančnih produktih, ki so vse do pred dobrih dveh let vlagateljem prinašali relativno visoke in stabilne donose. Na drugi strani pa smo že v zgodnji fazi razvoja industrije skladov doživeli največji globalno finančno krizo po drugi svetovni vojni ter posledično borzni zlom, ki je sklade negativno zaznamoval in marsikaterega vlagatelja tudi dodobra prestrašil. Slovenska industrija skladov se je po vrhuncu, ki ga je dosegla leta 2007, v enem samem letu skoraj prepolovila. Šele v zadnjih nekaj letih domači vlagatelji znova spoznavajo pomen razpršitve prihrankov med različne naložbene razrede. K temu so precej pripomogle rekordno nizke obrestne mere in boljše poznavanje dolgoročnih zakonitosti delovanja kapitalskih trgov.

V bankah je trenutno okoli 17 milijard evrov denarja varčevalcev, v vzajemnih skladih pa dobri dve milijardi. S kakšnim končnim zneskom v vzajemnih skladih bi bili upravljavci skladov zadovoljni?

Trenutno je v industriji vzajemnih skladov za skoraj natančno 15 odstotkov sredstev, kot jih imajo gospodinjstva na bančnih računih, povprečje zadnjih desetih let pa je 13,5 odstotka. Da smo pri varčevalnih navadah še vedno konservativnejši, kaže tudi podatek, da ima povprečen Slovenec v vzajemnih skladih okrog 1.250 evrov. V primerjavi z razvitimi članicami Evropske unije precej zaostajamo, saj ima povprečen Šved na primer v vzajemnih skladih 27.700 evrov, Francoz 27.400 evrov, Nemec 21.900 evrov, Avstrijec 16.400 evrov, Španec pa 5.700 evrov. Smo pa v precej podobnem položaju kot nekatere članice, s katerimi smo skupaj stopili v EU. Še bolj realen pokazatelj je razmerje med višino sredstev v skladih na prebivalca v posamezni državi ter bruto domačim proizvodom na prebivalca po pariteti kupne moči (glej graf, op. ur.). Iz tega na primer lahko vidimo, da povprečen prebivalec Španije razpolaga s približno 13,5 odstotka višjo dejansko kupno močjo kot povprečen prebivalec Slovenije, vendar ima v skladih nominalno kar 4,8-krat več sredstev. Obseg slovenske industrije skladov bi se torej lahko več kot podvojil, pa bi Slovenci še vedno sodili med tiste, ki so bolj naklonjeni konservativnim bančnim produktom.

Kaj je tisto, kar vzajemne sklade najbolj loči od klasičnih varčevalnih produktov?

Najpomembnejša razlika je, da klasični produkti za razliko od vzajemnih skladov ponujajo vnaprej znano fiksno donosnost. Vzajemni skladi na drugi strani omogočajo, da lahko vlagatelj ob sprejemanju višjega tveganja na daljše obdobje pride do višjih tako imenovanih nadpovprečnih donosov. Lahko rečemo, da sta si klasično varčevanje in varčevanje v skladih komplementa. Najpomembnejše pri vsem skupaj je, da posameznik za dosego posameznih ciljev izbere najustreznejšo obliko varčevanja.

In kako naj to stori?

Najprej moramo narediti temeljito analizo in dolgoročni varčevalni načrt. Določitev ustrezne strateške razpršitve na začetku je ključna za doseganje zastavljenih rezultatov. V naslednjem koraku izberimo naložbe, ki bodo prinašale dodano vrednost v skladu z zastavljenim ciljem. Pri tem pazimo, da ne izbiramo naložb zgolj zaradi privlačnih trenutnih dejavnikov, ampak imejmo v mislih, da ima vsak izmed naložbenih razredov svoje zakonitosti, prednosti in slabosti. Svoje naložbe skozi celotno obdobje spremljajmo, ohranjajmo zaupanje, disciplino in v času ekstremov ne dopustimo, da čustva prevladajo nad razumom. Trend na trgu naj postane naš prijatelj, ne nasprotnik. Upoštevajmo tudi načelo globalne razpršitve in sredstva razpršimo čim bolj v skladu z dejansko globalno kapitalsko sliko. S tem se bomo kar najbolj izognili tveganju, da naš portfelj ne bi bil enak donosu, ki ga prinaša globalni trg.

Koliko se Slovenci držimo teh pravil in kje delamo največje napake?

Površni smo, vendar se stanje postopno izboljšuje. Še vedno nas ženejo želje po hitrih in visokih zaslužkih. Odločitve za posamezno naložbo prepogosto temeljijo na preteklih donosih. Ničkolikokrat se odločamo na podlagi akcij brez vstopnih stroškov in s tem zanemarjamo pomen dolgoročne kakovosti in učinkovitosti pred kratkoročnimi prihranki. Še vedno radi odločamo tudi za na prvi pogled izjemne naložbene priložnosti z netransparentno vsebino ter nejasno regulatorno pristojnostjo. Premalo se poslužujemo kakovostnega finančnega svetovanja, ki se ga pogosto in velikokrat neupravičeno zamenjuje z enostavnim prodajnim priporočilom.

Kakšno razporeditev v sklade bi svetovali vlagatelju, ki ima na voljo 20 tisočakov?

Predpostavimo, da gre za vlagatelja z dolgoročnim naložbenim horizontom in pripravljenostjo, da sprejme višje tveganje. Jedro portfelja, 50 odstotkov, naj predstavlja srednje tvegan sklad z globalno razpršitvijo in možnostjo aktivnejšega prilagajanja portfelja trenutnim tržnim razmeram in pričakovanjem upravljavca. Takšen globalni sklad mešane fleksibilne strukture je na primer naš KD Galileo. Drugo polovico portfelja naj vlagatelj usmeri v bolj dinamične delniške trge s pozitivnimi pričakovanji – 20 odstotkov v sklad evropskih delnic s poudarkom na EU, 15 odstotkov v sklad, ki vlaga v delnice tehnoloških podjetij, 15 odstotkov pa v sklad, ki vlaga v hitro rastoče ekonomije s poudarkom na Kitajski in Indiji.

Kaj pa bi svetovali tistim, ki bi želeli mesečno varčevati po sto evrov?

Predlagam redno mesečno varčevanje prek varčevalnega paketa v košarici globalno razpršenih mešano fleksibilnega in delniških skladov Takšen je na primer naš paket Popotnica za življenje. Tovrstno varčevanje je primerno za vsakogar, ki mu njegovo stanje omogoča ustvarjanje mesečnih presežkov. Zaradi postopnosti vlagatelj svoja sredstva vlaga ob različnem času in se s tem izogne nevarnosti, da bo na trg vstopil v napačnem trenutku.

Najstarejši slovenski vzajemni sklad je prav vaš KD Galileo, ki letos praznuje 25 let. Kakšen donos so dosegli varčevalci, ki v njem varčujejo od samega začetka?

Nominalna skupna povprečna letna stopnja rasti od ustanovitve 1. januarja 1992 do vključno 6. oktobra letos znaša 12,76 odstotka. Za primerjavo povejmo, da tovrstna stoletna donosnost ameriškega delniškega trga za obdobje od decembra 1916 do decembra 2016 znaša slabih 10 odstotkov.

Kakšen pa je bil donos v zadnjih petih, treh in enem letu?

Donos KD Galilea v zadnjih petih letih je bil 50,23-odstoten, v zadnjih treh letih 13,23-odstoten, v zadnjem letu pa 9,04-odstoten.

KD Galileo je mešani fleksibilni sklad. Za koga je takšen sklad primeren?

Za vsakogar, ki želi varčevati na daljši rok, želi višje donose kot pri klasičnem bančnem varčevanju, hkrati pa ne želi sprejemati previsokega tveganja in ne želi aktivneje sodelovati pri upravljanju svojih sredstev. Kot jedro svojega portfelja ga lahko uporabi velika večina vlagateljev in nato po potrebi portfelj dopolnjuje z bolj tveganimi delniškimi skladi.

Slovenske družbe za upravljanje skladov ponujate tudi krovne sklade. Katere so njihove največje prednosti in kako jih lahko izkoristi povprečni vlagatelj?

Krovni sklad je vzajemni sklad, ki je sestavljen iz več podskladov, ki so obravnavani kot ločeno premoženje, pri čemer vsak podsklad opredeljujeta poseben naložbeni cilj in naložbena politika. To posamezniku omogoča, da na dolgi rok svoj portfelj davčno in stroškovno učinkovito prilagaja tržnim razmeram, predvsem pa svojim naložbenim ciljem. Velika prednost je večja fleksibilnost s poudarkom na stroškovni in davčni učinkovitosti, saj prehodi med podskladi ne prinašajo dodatnih stroškov. Največja prednost pa je davčni ščit. To pomeni, da pri prehodu med podskladi za vlagatelja – fizično osebo – nastopi odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova davka od dobička iz kapitala.

Kaj pričakujete na kapitalskih trgih do konca leta in prihodnje leto?

Makro ekonomska slika po vsem svetu je dobra kot že dolgo ne. Ameriško gospodarstvo je že nekaj časa v polnem zagonu, letos se je dokončno prebudil evropski gospodarski motor, precej podobno pa je tudi v večini preostalih gospodarstev po svetu. Ocenjujemo, da se bo trenutno stanje nadaljevalo tudi naslednje leto. Več dinamike pa lahko pričakujemo na centralno bančnem področju. Menimo, da bomo še ob koncu letošnjega leta priča postopnemu zaostrovanju monetarne politike v ZDA. Ob nadaljevanju trenutnega stanja v EU pa gre v drugi polovici naslednjega leta pričakovati postopen umik trenutne izjemno ohlapne politike Evropske centralne banke.

Kje so torej priložnosti in kje je treba biti previden?

Čeprav trenutne vrednosti delnic niso nizke, menimo, da so lahko tudi naslednje leto zanimiva naložbena priložnost. Med bolj privlačnimi naložbenimi področji vidimo delnice s področja EU, delnice podjetij sektorja tehnologije in delnice nekaterih največjih držav v razvoju. Višja vrednotenja delnic in pričakovanja postopnega zasuka delovanja ECB lahko po daljšem času povrne zanimanje tudi za denar. Večjo previdnost pa svetujemo pri obveznicah, še posebej tistih z daljšo ročnostjo.

Makro ekonomska slika po vsem svetu je dobra kot že dolgo ne. V času ekstremov ne dopustimo, da čustva prevladajo nad razumom.

 

 

Vrednost bruto domačega proizvoda na prebivalca po pariteti kupne moči (v evrih) ter razmerje med evrsko neto vrednostjo sredstev v vzajemnih skladih na prebivalca in evrsko vrednostjo bruto domačega proizvoda na prebivalca po pariteti kupne moči za izbrane države konec leta 2016.

 

INTERVJU: Finančni svetovalec Matej Tadej Jerman o vlaganju v vzajemne sklade, objavljeno v reviji Moje finance.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada julij 2017

Mesecno porocilo za julij 2017

Naložbeni komentar – julij 2017

Globalni delniški trgi so se julija nekoliko pocenili. Pocenitev je prišla z razvitih trgov, saj so delnice v Evropi izgubile skoraj pol odstotka, delnice v ZDA pa še odstotek več. Vlagatelji so imeli pozitivne donose na investicijah v razvijajočih se trgih in trgih v regiji Balkan.

Kljub rasti ameriških delniških trgov v juliju je padec dolarja proti evru izbrisal donose za evropske vlagatelje. Podražile so se delnice podjetij iz tehnološkega sektorja, medtem ko so padce beležile naložbe v sektorju zdravstva. Ameriška centralna banka na julijskem zasedanju ni dvignila obrestne mere. Gospodarstvo nadaljuje rast s stopnjo okoli dveh odstotkov na letni ravni, kar je pod zgodovinskim povprečjem. Trg dela se še naprej krepi, saj stopnja brezposelnosti po zadnjih objavah ostaja na nizkih 4,4 %. Potrošniško zaupanje je v poletni sezoni sicer nekoliko oslabelo z visokih nivojev na začetku leta. Prav tako se je znižala tudi stopnja inflacije, ki je bila po zadnjih objavah 1,6-odstotna na letni ravni, oziroma 1,1-odstotne točke nižje kot v februarju.

V Evropi se nadaljuje gospodarsko okrevanje z rastjo okoli 2 % na letni ravni v evroobmočju. Potrošniško zaupanje ostaja na visokih nivojih. Stopnja brezposelnosti se niža in je pri 9,1 %, najnižje po letu 2009. Nizke obrestne mere so pozitivno vplivale na kreditno dinamiko, saj je nivo potrošniških kreditov dosegel nivoje predkriznega obdobja. Donosnost do dospetja 10-letne nemške obveznice se je julija gibala okoli 0,5 %, vrednost evra proti dolarju pa se je v enem mesecu podražila za 3,6 %.

Na trgih v razvoju so investitorji beležili rast naložb nad 4 odstotki, merjeno z indeksom MSCI izraženim v evrih. Med državami BRIK so se najbolj podražile delnice v Braziliji, in sicer za 7 odstotkov, sledile so naložbe na Kitajskem z nekaj manj kot 5-odstotno rastjo. Za dober odstotek pa so se pocenile delnice ruskih podjetij.

Na surovinskih trgih je prišlo do dražjih cen na surovo nafto, saj se je sodček zahodno-teksaške surove nafte podražil za 9 odstotkov in je bilo na koncu meseca zanj ponovno potrebno odšteti 50 dolarjev za sodček. Podražil se je tudi baker, kar lahko pripišemo boljšim objavam o stanju gospodarstva na Kitajskem.

Slovenski borzni indeks SBITOP je mesec končal več kot 3 odstotke višje. Občutneje so se podražile delnice Zavarovalnice Triglav in Luke Koper, in sicer za približno 7 in 5 odstotkov. V regiji so se najbolj podražile naložbe v Romuniji, in sicer za več kot 5 odstotkov.

In vendar se vrti

Pri spremljanju državnih obveznic je tako nujno analizirati ekonomsko in politično stanje. Še bolj pa dinamiko prihodnjih procesov. Na primer evro, kot druga globalna valuta, omogoča članicam enostaven dostop do globalnih trgov, saj je menjava dobrin in storitev s preostalim svetom zelo poceni in enostavna ter omogoča določeno konkurenčno prednost. Tako imajo ekonomije močnih valut boljše pogoje za rast. Seveda pa je za skupno valuto treba izpolniti določene pogoje, ki so bili v primeru evra v krizi postavljeni pred vprašanje, ali so vse članice sposobne veslati v isto smer.

Omenjena tveganja pa so se izrazila v finančnih špekulacijah, ki so vodila v zviševanje kreditnih pribitkov za šibkejše države. Poleg težav Slovenije so bile pod pritiskom tudi Grčija, Portugalska, Irska ter veliki državi Španija in Italija. Zniževanje pomena britanskega funta v globalni trgovini in duh zgodovinske veličine sta bila verjetno ena od vzrokov, zakaj so bili britanski mediji in finančna industrija prvi v vrsti kazanja na težave unije. Verjetno bi šibek evro oziroma lokalne valute vrnil nekaj sijaja njihovi valuti.

Se je pa v zadnjem času spet pokazalo, da je močne in dolgoročne trende težko presekati. Na eni strani trend konstantnega britanskega evroskepticizma vodi v njihov izstop iz EU, na drugi strani pa je Evropa izstopila iz recesije, saj ji skupni trg in valuta omogočata večjo blaginjo. Sprejela pa je tudi nekaj ukrepov večje harmonizacije. Tako se z žarki okrevanja gospodarstva tudi potencialni problemi za nekaj časa skrijejo. Posledično lahko pričakujemo, da bo evropsko okrevanje trajalo dlje časa. Še posebej ob dejstvu, da razvijajoči se trgi niso več tako poceni in nova industrijska revolucija spet omogoča vračanje proizvodnje na domača tla.

Ravno v omenjenem pa tiči največje vprašanje za prihodnje gibanje naložb. Ekonomska teorija nas uči, da gospodarsko okrevanje vodi v višjo zaposlenost, ki zvišuje plače. Višje plače pa vodijo v višjo inflacijo, ki centralne banke opogumi, da višajo obrestne mere, da se ekonomija ne pregreje. A zdi se, da omenjena logika v tem trenutku ne deluje. Digitalizacija omogoča namreč dvig produktivnosti in nižje cene, delavcem pa zmanjšuje plačno pogajalsko moč. Centralni banki megli dejansko stanje ekonomije in njihova reakcijska funkcija je manj predvidljiva. Zato je pri varčevanju večja stopnja previdnosti zelo smiselna. Na koncu ni pomembno, kakšno je želeno splošno mnenje, ampak kaj je res.

Sezona dividend obeta pozitivno jesen

Odlično poslovanje domačih podjetij, ki se po krizi v zadnjih letih uspešno pobirajo, se zrcali v nadpovprečni dividendni donosnosti. V primerjavi z obrestnimi merami na bančne depozite so odstotki naravnost vrtoglavo visoki, saj družbe izplačujejo povprečno okoli petodstotne dividende. Ali so dividende za domači finančni trg previsoke ali pa so cene delnic prenizke, v tem primeru ni pomembno, saj so vlagatelji z razmerami na trgu zadovoljni.

Tako je tudi trend domačega delniškega indeksa letos pozitiven in je od začetka leta SBITOP že pridobil 12,7 odstotka. K temu pa moramo prišteti še dividende, ki so jih nekatere družbe že izplačale. K rasti borznega indeksa so največ pripomogle delnice Petrola, ki rastejo že več kot dve leti. Vlagatelji (tako tuji kot domači) očitno zaupajo delu uprave, saj je v preteklih letih naredila nekaj dobrih potez. Zadnja je vsekakor nakup dodatnega deleža v družbi Geoplin, s katerim bodo postali večinski lastniki te družbe in jo v drugi polovici leta tudi vključili v svoje konsolidirane izkaze stanja in uspeha. S tem se bo bilanca skupine še okrepila, vrednotenje delnic pa postalo še ugodnejše.

Hkrati s tem v Petrolu odkupujejo pred leti izdane obveznice, ki imajo visok strošek financiranja in jih nadomeščajo z ugodnejšimi dolgoročnimi viri. Če k omenjenemu prištejemo še odlično turistično sezono, zvišanje cen (Petrolove marže) na avtocestnem križu ob močno povečanem tranzitu proti morju, lahko mirno zapišemo, da so pričakovanja o letošnjem dobičku Petrola zelo visoka. Na začetku omenjene dividende, ki se bodo do konca avgusta nabrale na računih vlagateljev ter dobro poslovanje kotirajočih družb obetajo pozitivno jesen na ljubljanski borzi.