Mesečno poročilo za november 2018

 

Mesečno poročilo za november 2018

 

Naložbeni komentar – november 2018

Globalni delniški trgi so v novembru pridobili nekaj več kot odstotek. K rasti so prispevale ameriške delnice. Delniški indeks MSCI ZDA, merjen v evrih, je pridobil približno en odstotek in pol. Naložbe na trgih v razvoju so pridobile več kot 5 odstotkov. V Evropi so se tečaji znižali za približno odstotek, merjeno z indeksom MSCI.

V ZDA so vlagatelji zabeležili najvišje donose v panogi zdravstva. Pocenile so se naložbe v energetskem sektorju, kar lahko pripišemo padcu cene surove nafte. Sodček črnega zlata se je v mesecu pocenil za nekaj več kot 20 odstotkov in dosegel najnižjo vrednost letos. Stopnja brezposelnosti v državi ostaja na 49-letnem dnu, pri 3,7 odstotkih. Po raziskavah Univerze v Michiganu tudi zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. Negotovost in spremembe na področju svetovne trgovine so vplivale na poslabšanje zaupanja med podjetji. Skupni indeks PMI je bil v novembru 54,4 točke, oziroma 0,5 indeksne točke manj kot v oktobru. Guverner ameriškega Feda, Jerome Powell, je naznanil, da je obrestna mera centralne banke blizu nevtralnega nivoja. Trg pričakuje še en dvig obrestne mere do konca leta. Donosnost do dospetja na 10-letni državni dolg se je gibala rahlo nad 3 odstotki.

Delniški trgi na stari celini so izgubili nekaj več kot odstotek, merjeno z indeksom MSCI. Investitorji so najvišji donos zabeležili v naložbah iz sektorja komunikacijskih storitev, in sicer skoraj 9 odstotkov. Naložbe v panogi energije in materialov so se pocenile. Potrošniško zaupanje v evroobmočju se je novembra znižalo in bilo najnižje po marcu 2017. Tudi Skupni indeks PMI, ki kaže na optimizem med podjetji, je bil v novembru nižje. Pri vrednosti 52,4 nakazuje na najšibkejše obete podjetij v zadnjih dveh letih in pol. Donosnost do dospetja na nemški državni dolg, z zapadlostjo čez 10 let, je na koncu meseca znašala 0,3 odstotka. Vrednost evra je bila na koncu meseca 1,13 dolarja za evro in 0,89 britanskega funta za evro.

 

 

Delniški indeksi v državah v razvoju so se podražili bolj kot indeksi na razvitih trgih. Indeks MSCI BRIC se je zvišal za več kot 5 odstotkov. K rasti so največ prispevale naložbe na Kitajskem, ki so se podražile za več kot 7 odstotkov. Še uspešneje so jo odnesli vlagatelji na indijskem trgu, kjer so zabeležili več kot 10-odstotno povišanje tečajev. Na borzah v Rusiji in Braziliji so se tečaji nekoliko pocenili, in sicer za približno 1 odstotek v Rusiji in 2 odstotka v Braziliji. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženi v evrih.

Na trgih v regiji so se delnice podražile. Slovenski borzni indeks SBITOP je novembra pridobil okoli tri odstotke in pol. Najbolj so se podražile delnice v finančnem sektorju. Delnice zavarovalnice Triglav so se podražile za več kot dvanajst odstotkov, Pozavarovalnice Sava pa za skoraj deset odstotkov. Na ljubljansko borzo pa so bile uvrščene tudi delnice NLB-ja, največje slovenske banke.

 

Na kateri točki krivulje smo?

 

 

Bil je 15. september 2008, ko je takrat četrta največja ameriška investicijska banka Banka Lehman Brothers razglasila plačilno nesposobnost in se v finančno zgodovino zapisala kot sprožilec nezaupanja vlagateljev v finančne trge, kar je potem vodilo v globalno finančno recesijo. Vemo, kaj vse je na borzah sledilo. Marsikdo je to občutil na lastni koži. A ko zdaj gledamo nazaj, vidimo, da je propad Lehman Brothers družbeno veliko pomembnejši, saj je temeljito spremenil razumevanje ljudi o svetu okoli sebe, posegel v regulativo in poslovne običaje.

Natanko deset let pozneje so ameriški indeksi dosegli nove najvišje ravni in zdelo se je, da se bo bikovski trend kar nadaljeval. Ameriška podjetja so imela pred dvema mesecema najvišje marže od leta 2003, verjetno tudi v zgodovini. Število prošenj za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je letos najmanjše od leta 1970. Zaupanje potrošnikov v ZDA je na rekordnih ravneh, skoraj še enkrat višje kot pred 10 leti. Potem so začeli tečaji na borzah drseti navzdol in po dogodkih zadnjih tednov so vrednosti okvirno tam, kjer so leto 2018 začeli. Racionalni vlagatelj se vpraša, na kateri točki cikla smo. Smo zgodaj jeseni dosegli vrh – ali pa so zdrsi, ki so sledili, le korekcija?

Stalnica kapitalskih trgov je nihanje in posledično tveganje. Vlagatelji pa nismo samo racionalna, ampak tudi čustvena bitja. S finančnimi vzponi se prebujajo pri nas čustva optimizma, navdušenja, vznemirjenja in evforije, ki rastejo, kot raste cikel. V trenutku obrata pa pridejo tesnoba, dvom, zanikanje, da gre kaj narobe, strah, da je čas za izstop že mimo, obup, ko je res že mimo, panika in žalost, pa še malo dvoma … in ko se padci umirijo in začne rasti nov cikel, nas čakajo upanje, olajšanje in z novim ciklom ponoven optimizem.

V KD Skladih se posvečamo tudi psihološkemu vidiku naložb. Pomagati vam želimo in preprečiti, da bi bili deležni vseh teh turbulentnih čustev pri svojem varčevanju. Kakšen je naš nasvet? Tak, da skupaj z vami poiščemo »točko notranjega miru«. Skupaj z vami se vprašamo, kakšne spremembe so na točkah na krivulji, ki kaže volatilnost trgov, sprejemljive.
Razumskost nam pomaga razumeti nihanja. Razumskost pomeni dober načrt, jasne cilje, dobrega svetovalca. Čustva pa so tista, ki nam pri tem lahko pomagajo ali pa nas ustavijo.

Prepričani smo, da se lahko s pomočjo naših svetovalcev in razpršenimi vlaganji v vzajemne sklade odločite za naložbe, ob katerih boste lahko mirno spali in se boste čustvenemu vrtilajku lahko izognili.

Vlagatelji nismo samo racionalna, ampak tudi čustvena bitja.

 

Skrita vrednost ali past

 

Za slovenskega vlagatelja sicer letošnji upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem deluje blagodejno, saj se donos ameriškega trga, merjen v evrih, še vedno giblje okoli 10 odstotkov, pa tudi japonske delnice so blizu pozitivne ničle. Problem so trgi v razvoju, kjer smo letos videli 11 odstotni upad, ter evropski trgi s skoraj 7-odstotnim upadom. Glede na siceršnjo relativno solidno gospodarsko sliko na razvitih trgih (neravnovesja na trgih v razvoju smo opisali v preteklih treh kolumnah) se postavlja vprašanje, ali nekatere naložbe že predstavljajo skrito vrednost, ali pa gre za vrednostno past, kjer se bo padanje tečajev nadaljevalo, obenem se bodo poslabšali tudi rezultati poslovanja in končali bomo s precej manj vredno delnico, kot se je zdelo ob njenem nakupu.

V kategorijo potencialne skrite vrednosti lahko uvrstimo vse več delnic evropskih družb, čeprav se jim pridružuje vse več delnic tudi v ZDA in na trgih v razvoju. Zavedati se je treba, da rast trga ni zvezna kot pri vezani bančni vlogi, ampak da močno niha. Najbolje jo odnesejo vlagatelji, ki v močnem nihaju navzdol, na razprodaji, okrepijo investicije v delniške naložbe. Tak nihaj se odvija na trgih letos, vprašanje je, kako globoko bo šel. Ker vrha ali dna ne bomo ujeli, vstopamo na trge in izstopamo z njih po korakih. Določene naložbe so po moji oceni že dovolj privlačne za vstop počasnega dodajanja v razpršen portfelj. Za primer, na evropskih trgih lahko najdemo vse več naložb, kjer se dividendna donosnost giblje na nivoju med 7 in 10 odstotkov, poslovanje je relativno stabilno in izplačilo dividend ter prihodnje poslovanje nista videti, kot da teh produktov ali storitev v kratkem ne bomo več potrebovali. Take naložbe vedno najdemo v segmentu »najbolj osovraženih« naložb. Poglejmo na primer evropske ali nemške avtomobiliste. Popravki tečajev v zadnjih 2 ali 3 letih med 25 in 50 odstotkov. Dividende od 5 pa tja do 7 odstotkov. Industrija je pred velikimi izzivi (elektrifikacija vozil, trgovinske vojne itd.), a s temi izzivi se spopada vseh 120 let svojega obstoja. Z avtomobili se vozimo danes in se bomo čez 10 let. Podobno je tudi s telekomunikacijami. Niso najbolj priljubljene, naravnost »osovražena« pa so angleška podjetja, tudi zaradi negotovosti v zvezi z brexitom. A dividende so zelo privlačne in poslovanje relativno stabilno, saj izstop VB iz EU ne pomeni konec posla. Tudi v kemijskem segmentu trga se je zadnje čase naselil strah. Zopet naj bi trgovinske vojne in upad marž prinesli močno poslabšanje rezultatov, a kot nas uči zadnja korekcija v segmentu energije in materialov iz leta 2016, se slika velikokrat nariše precej bolj črno, kot potem dejansko je. Vse več priložnosti se kaže tudi pri potrošniških podjetjih na trgih v razvoju. Kupna moč kitajskega, indijskega ali brazilskega potrošnika bo rasla hitreje od ameriškega ali evropskega. Zato so podjetja, ki skrbijo za te potrošnike privlačna investicija. A zadnje čase prevladuje na teh trgih predvsem strah in videli smo močne korekcije tečajev. Kitajska internet podjetja so v zadnjih mesecih doživela močno korekcijo, saj je upad tečajev presegel 30 odstotkov. Popravka verjetno še ni konec, a tukaj smo spet pri zgodbi lovljenja vrhov in dolin.

Za preudarnega vlagatelja neravnovesja na trgih, kot jih vidimo danes ustvarjajo priložnost. Kot sem pred letom govoril, da je potrebna previdnost, ter da so vrednotenja visoka, lahko sedaj rečemo, da vrednotenja postajajo privlačnejša. Ni še čas za »nizki start«, a vse bolj se kaže, da prihaja čas popustov in s tem dobrih nakupnih priložnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 14. november 2018.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2018

 

Mesečno poročilo za oktober 2018

 

Naložbeni komentar – oktober 2018

Globalni delniški trgi so se v oktobru pocenili za približno 5 odstotkov. Padec tečajev v ZDA je bil približno odstotek manjši kot v Evropi. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Trgi v ZDA so se pocenili za približno štiri odstotke in pol. Delniški indeks S&P 500 je od zgodovinskega vrha, doseženega v septembru, do najnižje vrednosti v oktobru, upadel za približno 10 odstotkov. Najbolj so se pocenile naložbe v industrijska podjetja. Vlagatelje so zaskrbeli poslovni rezultati in nevarnost poslabšanja zaradi trgovinskih vojn, ki bi imele negativne posledice za industrijski sektor. Približno 10-odstotna je bila tudi pocenitev naložb v energetskem sektorju, na kar je vplival hiter padec cene surove nafte v oktobru. Vlagatelji so se premaknili iz cikličnih panog v neciklične. Podjetja iz panog potrošnih dobrin in preskrbe so se zato podražila. Donosnost do dospetja ameriške državne obveznice se je povzpela na 3,2 odstotka, kar je najvišje v zadnjih 7 letih. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast znašala 3 odstotke na letni ravni, kar kaže na krepitev gospodarstva. Brezposelnost ostaja na nizkih 3,7 odstotka, najnižje v zadnjih 49-ih letih.

V Evropi so bili največji prodajni pritiski v informacijsko-tehnološkem sektorju in med podjetji v industrijski panogi. Podobno kot v ZDA so se kot najboljše naložbe izkazale panoge s stabilnejšim poslovanjem. Delnice telekomov so nekaj malega pridobile, medtem ko so tečaji v sektorju potrošnih dobrin in preskrbe upadli za približno 2 odstotka. Rast BDP-ja je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,7-odstotna. Raziskave kažejo na upočasnitev gospodarske dinamike. Brezposelnost se v zadnjih mesecih ni znižala. Zaupanje potrošnika je bilo po poročilu Evropske komisije tudi v oktobru nižje. Zaupanje je manjše tudi med podjetji. Skupni kazalec PMI je v oktobru upadel in bil na najnižji vrednosti v letošnjem letu. ECB na oktobrskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere.

 


Trgi v razvoju so se pocenili za približno 4 odstotke, merjeno z indeksom MSCI BRIK, izraženim v evrih. Kitajske delnice so se pocenile najbolj, in sicer za več kot 9 odstotkov. Ruske delnice so izgubile skoraj 3 odstotke, indijske pa so se pocenile za približno 4 in pol odstotka. Na pocenitev naložb v državah v razvoju je vplivala tudi rast ameriškega dolarja. Izjema je bila Brazilija. Trg je zajel optimizem po zmagi Bolsonara na predsedniških volitvah, in tečaji so bili na koncu meseca več kot 20 odstotkov višje.

Trgi v regiji so se pocenili za okoli pol odstotka. Naložbe v Romuniji so pridobile nekaj več kot odstotek, kar je tudi največ prispevalo k boljši donosnosti naložb v regiji, v primerjavi z globalnimi regijami. Slovenski borzni indeks SBITOP je upadel za 5 odstotkov. Večina delnic se je pocenila. Pričakuje se tudi primarna prodaja Nove ljubljanske banke, ki bo kotirala na Ljubljanski borzi.Slovenski borzni indeks SBITOP je pridobil skoraj 3 odstotke. Podražila se je večina delnic v indeksu. Na ostalih trgih v regiji večjih rasti ni bilo.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2018

 

Mesečno poročilo september 2018

 

Naložbeni komentar – september 2018

Globalni delniški indeks MSCI se v septembru ni bistveno spremenil. Delniške naložbe v Evropi in ZDA so malenkost pridobile, medtem ko so tečaji delnic iz držav v razvoju upadli za nekaj več kot odstotek. Vsi tečaji so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

V ZDA sta oba glavna delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones dosegla svoja zgodovinska vrhova. Najbolj so se podražile delnice podjetij iz panog zdravstva in energije. Pocenile so se delnice ameriških bank. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je zvišala in bila ponovno nad 3 odstotki. Nazadnje je bila nad 3 odstotki maja letos. Centralna banka je na septembrskem zasedanju nadaljevala s postopno normalizacijo monetarne politike in zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk. To je bil že osmi dvig po decembru 2015, ko je Fed prvič po letu 2007 dvignila obrestno mero. Do konca leta se pričakuje še eno zvišanje. Vlada predsednika Trumpa je uvedla uvozne tarife na kitajske izdelke, ki predstavljajo 200 milijard ameriškega uvoza. Od 24. septembra tako uvozna davščina znaša 10 %, na koncu leta pa se bo zvišala na 25 %. Po zadnjih podatkih se je stopnja rasti cen življenjskih potrebščin znižala in znaša 2,7 % na letni ravni. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje v septembru izboljšalo.

Prav tako kot v ZDA, je bila tudi v Evropi majhna rast delniških tečajev. Najbolj so se podražile naložbe v energetska podjetja, kar lahko pripišemo dražji surovi nafti. ECB tudi na tokratnem zasedanju ni napovedala sprememb v monetarni politiki. Potrošniško zaupanje je po raziskavah Evropske komisije v septembru upadlo. Prav tako se je poslabšal pogled podjetij v proizvodnem sektorju. Indeks PMI za podjetja v storitveni panogi se je izboljšal. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je na koncu meseca gibala okoli 0,5 %.

Naložbe v državah v razvoju so se nekoliko pocenile. Prodajni pritiski so bili na Kitajskem. Nove uvozne dajatve, ki jih je sprejel predsednik Trump, bodo zmanjšale konkurenčnost kitajskih izvoznikov. Na drugi strani so naložbe v Rusiji in Braziliji zrastle. Cena severnomorske surove nafte se je podražila nad 80 dolarjev za sodček, kar je najvišje po letu 2014.

Na Ljubljanski borzi se ni podražila nobena delnica, indeks SBITOP pa je mesec zaključil skoraj 3 % nižje. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile le naložbe v Romuniji in to le za nekaj več kot odstotek.

 

KD Skladi smo ponosni generalni pokrovitelj Delovih podjetniških zvezd 2018

 

KD Skladi že vrsto let podpirajo projekte, ki spodbujajo inovativna in razvojno usmerjena podjetja, ki si želijo odličnosti in dolgoročnega uspeha, saj so tudi sami družba, ki ima v svojem DNK-ju zapisane podobne vrednote – odličnost, dolgoročnost, strast, zmaga in ekipni duh.

»Mala in srednje velika podjetja so motor vsakega gospodarstva, vendar so pri nas pogosto manj razumljena. Večina slovenskih malih in srednje velikih podjetji, ki jih mi ocenjujemo kot podjetja prihodnosti, prihaja iz predelovalne in tehnološke dejavnosti ter zdravstva. Imajo dobre kadre, razvojno usmerjene ideje, so usmerjena v rast, a brez ustreznega lastniškega financiranja. Ko se pogovarjamo z njimi ugotavljamo, da banke niso nujno dolgoročni partnerji v vsaki fazi njihovega razvoja, kar se je videlo tudi v zadnji krizi. Na tem področju vidimo svoj potencial in tudi poslanstvo naše industrije,« je poudaril Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov.

Uredništvo Dela je na podlagi seznama podjetij, ki jih je pripravil partner projekta, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) naredilo ožji izbor 115 podjetij, med katerimi so izbrali deset nominirancev – podjetij, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, imajo najmanj tri milijone evrov letnih prihodkov, najmanj pet zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša najmanj 35.000 evrov. Obenem pa se zavedajo, da so kadri ključnega pomena za njihov uspeh.

Podjetja Pipistrel, Polycom Škofja Loka, Solis Straža, D. Labs, Vasco, Acies Bio, Labena, Mineralka, Mi elektronika, Resalta, ki so nominirana za prestižno nagrado, so predstavljena na spletni strani www.delo.si/delove-podjetniske-zvezde, kjer lahko za svojega favorita glasujejo tudi bralci.

Z velikim gala dogodkom, ki bo 8. novembra na Brdu pri Kranju, bodo razglasili Delovo podjetniško zvezdo 2018. To bo eno od desetih malih in srednje velikih podjetij, po presoji uredništva in strokovne žirije, katere predstavnik je tudi Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov. Na isti dan bo v okviru projekta Delove podjetniške zvezde bo prvič organizirano tudi seminarsko vozlišče Posel – zgodba človeškega kapitala, na katerem bodo povezali teme pomembnosti človeškega kapitala, smisla in cilja podjetništva, razumevanja in vpeljevanja novih poslovnih modelov, ki jih zahteva 4. industrijska revolucija. Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladi bo med drugim z gosti pojasnil, kako upravljati fazo rasti podjetja.

 

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za avgust 2018

 

Mesečno poročilo avgust 2018

 

Naložbeni komentar – avgust 2018

Globalni delniški indeks MSCI je v avgustu pridobil približno en odstotek in pol, izraženo v evrih. Rast globalnega indeksa je prišla na račun višjih tečajev ameriških delnic, ki so se podražile nekaj manj kot štiri odstotke, izraženo v evrih. Naložbe v Evropi in na trgih v razvoju so se pocenile.

Ameriški delniški indeks S&P 500, ki predstavlja 500 največjih podjetij po tržni kapitalizaciji, je v avgustu dosegel nov zgodovinski vrh. Najbolj so se podražile delnice podjetij v tehnološkem sektorju, med poraženci pa so bila podjetja iz energetske panoge. Predsednik Trump je dosegel trgovinski dogovor z Mehiko, kjer so spremenili sporazum NAFTA, sklenjen leta 1994. Do dogovora s severno sosedo Kanado še ni prišlo. Po zadnjih podatkih je bila stopnja rasti cen v državi 2,9 odstotna, kar je najvišje v zadnjih šestih letih. Inflacija je za pol odstotka nižja, če ne upoštevamo rasti cen energentov in hrane. To daje dobre pogoje centralni banki za nadaljevanje programa normalizacije monetarne politike. Na trgu ameriških državnih obveznic večjih premikov v avgustu ni bilo. Donosnost do dospetja na 10-letno obveznico se je gibala nekoliko pod tremi odstotki.

Trgi v Evropi so se pocenili za okoli dva odstotka in pol. Prav tako kot v ZDA, so vlagatelji najvišje donose dobili iz naložb v tehnološka podjetja. Italijanski delniški indeks je avgusta izgubil devet odstotkov. Poleg politične negotovosti je v medijih odmevala novica o nesrečni zrušitvi mosta v Genovi, katerega je upravljala družba Atlantia. Delnice le-te so padle za okoli 30 odstotkov, saj most naj ne bi bil pravilno vzdrževan in bo družba nosila odškodninske posledice. Vlagatelji so izstopali tudi iz naložb nemškega farmacevtskega giganta Bayerja, zaradi tožb proti Monsantu, ki ga je Bayer kupil pred kratkim za 62,5 milijarde dolarjev. Potrošniško zaupanje v območju skupne valute se je poslabšalo, kar lahko označuje nižjo gospodarsko rast v prihodnjih mesecih, saj je bil potrošnik temelj ekonomskega okrevanja. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je nekoliko znižala.

Naložbe na trgih v razvoju so se pocenile za nekaj več kot tri odstotke, merjeno z indeksom MSCI izraženim v evrih. Padec je bil največji v Braziliji, in sicer več kot 10 odstotkov. Valute držav v razvoju so izgubile proti dolarju, kar kaže na odtok kapitala iz teh držav. Najbolj sta devalvirala turška lira in argentinski peso, in sicer za več kot 30 odstotkov v obdobju enega meseca. Argentina je že zaprosila za pomoč Mednarodnega denarnega sklada.

Slovenski borzni indeks je izgubil skoraj 3 odstotke. K temu sta najbolj prispevali pocenitvi delnic Zavarovalnice Triglav in Petrola, ki sta izgubili več kot 5 odstotkov.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za julij 2018

 

Mesečno poročilo julij 2018

 

Naložbeni komentar – julij 2018

Globalni delniški trgi so se v juliju podražili za nekaj več kot 2 odstotka, merjeno z indeksom MSCI izraženim v evrih. Za več kot 3 odstotke so bili tečaji višje v ZDA in v Evropi, medtem ko se naložbe na trgih v razvoju niso občutneje spremenile.

Delniški trgi v ZDA so se podražili za nekaj več kot 3 odstotke. Kljub temu glavni delniški indeksi še vedno ostajajo pod svojimi zgodovinskimi vrhovi, doseženimi na začetku leta. Po zadnjih podatkih je bila gospodarska rast 2,8 odstotka na letni ravni. Stopnja inflacije se je dvignila na 2,9 odstotka oziroma najvišje po letu 2012. Razlog za nekoliko višjo inflacijo v zadnjih mesecih lahko pripišemo podražitvi cen energentov. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,2 odstotni točki, na 4 %. Vzrok nekoliko višje brezposelnosti je vstop večjega števila ljudi na trg delovne sile. Po objavah Univerze v Michiganu je potrošniško zaupanje v juliju malenkost upadlo. Predsednik Trump je predlagal možnost povišanja stopnje uvoznih dajatev na 200 milijard dolarjev izdelkov, narejenih na Kitajskem. Višje uvozne dajatve in posledična podražitev izdelkov bi znižala kupno moč potrošnika.

Gospodarska rast v evroobmočju je bila v drugem kvartalu 2,1 odstotka na letni ravni, kar je 0,4 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju. Stopnja inflacije je bila 2,1 odstotka, kar lahko tako kot v ZDA pripišemo podražitvi energentov. Potrošniško zaupanje je v zadnjih mesecih nekoliko oslabelo. Potrošnik je bil glavno gonilo evropskega gospodarskega okrevanja. Na julijskem zasedanju Evropska centralna banka ni spreminjala monetarne politike. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je bila na koncu meseca 0,48 odstotka.

Delniški indeks držav BRIK je mesec zaključil dokaj nespremenjeno. Naložbe na Kitajskem so se pocenile za nekaj več kot 3 odstotke, medtem ko so se indijske delnice podražile za nekaj več kot 6 odstotkov, rast v Braziliji pa je presegla 10 odstotkov. Rast naložb v Rusiji je bila nekoliko pod dvema odstotkoma. Cena

sodčka surove nafte se je pocenila. Pocenilo se je tudi zlato. Cena za unčo je padla na najnižjo vrednost letos.

Slovenski borzni indeks SBITOP se ni občutneje spremenil. Srbski BELEX 15 je v mesecu pridobil skoraj 2 odstotka, na drugih trgih pa večjih sprememb ni bilo.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za junij 2018

 

Mesečno poročilo za junij 2018

 

Naložbeni komentar – junij 2018

Globalni delniški trgi so se v juniju nekoliko pocenili. Med regijami so največji padec utrpele naložbe na trgih v razvoju, večjih sprememb ni bilo niti na slovenskem trgu niti na ostalih trgih v regiji. Pozitivne donose so vlagatelji zaslužili na obvezniških trgih.

Delniški trgi v ZDA so se podražili manj kot odstotek. Kot najdonosnejše so se pokazale naložbe v delnice podjetij iz sektorjev potrošnih dobrin in preskrbe. Ta podjetja, zaradi svojih stabilnih denarnih tokov in dividend, predstavljajo alternativo obvezniškim naložbam in so privlačna v obdobju padajočih obrestnih mer. Ameriška centralna banka je po pričakovanjih zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk in tako nadaljuje postopno normalizacijo monetarne politike. Kljub temu se je donosnost do dospetja znižala v drugi polovici meseca. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je bila na koncu meseca 2,8 %. Stopnja brezposelnosti se je po zadnjih podatkih znižala na 3,8 %, kar je najnižje v zadnjih osemnajstih letih.

Evropske borze so izgubile slab odstotek. Potrošniško zaupanje se je znižalo glede na pretekli mesec. Optimizem je prav tako nekoliko ohlapel tudi med podjetji. Vlagatelji so zabeležili pozitivne donose na obvezniških trgih. Na junijskem zasedanju Evropske centralne banke je Mario Draghi napovedal podaljšanje programa odkupov obveznic. ECB bo trenuten program, ki se konča septembra 2018, nadaljevala do konca leta. Velikost mesečnih odkupov bo v zadnjem četrtletju 15 milijard evrov. Poleg tega je centralna banka naznanila, da svojega portfelja ne bo zmanjševala še kar nekaj časa, dviga obrestne mere pa ne bo vsaj do konca poletja 2019. Trg je pričakoval bolj zaostreno izjavo predsednika centralne banke. To se je posledično odrazilo tudi na znižanju zahtevanih donosnosti na državni dolg. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je na koncu meseca znašala 0,3 %.

Naložbe na trgih v razvoju so se pocenile za 5 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih.

 

 

Med državami BRIK so se za več kot 5 % pocenile naložbe v Braziliji in na Kitajskem, medtem ko so ruske in indijske delnice utrpele manjše izgube. Na junijskem srečanju so države članice naftnega kartela OPEC in Rusija zvišale proizvodno kvoto za 600 tisoč sodčkov na dan. Cena surove nafte se je v juniju podražila za približno 2 %.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil okoli pol odstotka. Ostali trgi v regiji so zabeležili manjše padce. Hrvaški CROBEX in srbski BELEX sta se znižala za približno 2 odstotka.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2018

 

Mesečno poročilo za maj 2018

 

Naložbeni komentar – maj 2018

Globalni delniški trgi so se v maju podražili. Najvišjo rast so zabeležile ameriške delnice, in sicer skoraj 6 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Evropske delnice so se malenkost pocenile. Rast, ki je bila na domači borzi, je bila posledica prevzemne aktivnosti.

V maju so se ameriške delnice podražile. Najvišjo rast so zabeležila podjetja tehnološkega sektorja. Med sektorji, ki so se najbolj pocenili, sta se znašli panogi finance in preskrba. Američani so uvedli uvozne dajatve na jeklo in aluminij iz Kanade, Mehike in EU. Te države so bile do konca maja izvzete. To je zaostrilo trgovinsko vojno ZDA z ostalimi državami in pričakujejo se obratni ukrepi. Višje cene jekla bodo zmanjšale kupno moč potrošnika. Negativen vpliv se pričakuje tudi v gradbeništvu, kjer se porabi večina jekla. Donosnost do dospetja 10-letne ameriške državne obveznice je bila na koncu meseca maja pod 3 odstotki. Zahtevana donosnost se je znižala zaradi višjega povpraševanja po najvarnejših naložbah, v katere vlagatelji preusmerijo sredstva v času negotovosti. Brezposelnost je po zadnjih podatkih znašala 3,9 %, najnižje v zadnjih 17,5 letih. V zadnjem letu je bila najvišja tudi inflacija, ki je znašala 2,5 %. Inflacija je sedaj na nivoju, ki zadovoljuje centralno banko, ki bo po pričakovanjih dvignila obrestno mero v juniju.

Evropske borze so se pocenile. Padec delniških tečajev je bil največji v Italiji. Indeks MSCI italijanskih podjetij je v enem mesecu izgubil skoraj 10 %. Italiji ni uspelo sestaviti vlade po tem, ko je predsednik Matarella preprečil sestavo vlade evroskeptičnih strank Lige in gibanja 5 Zvezd. Občutno se je povišala tudi zahtevana donosnost na italijanski državni dolg. To bo povečalo proračunske odhodke za obresti, ki v Italiji, kjer je državni dolg več kot 130 % BDP, predstavljajo velik del državne blagajne. Pod vprašanjem pa je tudi politični vrh v Španiji, kjer se zaradi korupcijskega škandala pričakuje zamenjava premierja. Kompozitni indeks PMI je bil v maju 54,1 točke, kar je najnižje letos. Na drugi strani zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. V zadnjem mesecu je evro izgubil na vrednosti proti dolarju nekaj več kot 3 odstotke.

 

Med trgi v razvoju so se najbolj podražile naložbe na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko so se brazilske delnice pocenile za več kot 13 %, k čemur je prispeval tudi padec domače valute, reala. Cena surove nafte se je v maju povišala. Za sodček severnomorske surove nafte je bilo potrebno odšteti skoraj 80 dolarjev. Trg pričakuje predčasno povišanje proizvodnje v državah OPEK in Rusiji.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil skoraj 5 %. Velenjsko Gorenje je bilo prodano kitajski družbi Hisense, kar je vplivalo na več kot 80 % zvišanje tečajev delnice. Največji padec v regiji so zabeležile naložbe v Romuniji, in sicer več kot 7 odstotkov.