Dolgoročnost – vodilo investiranja

 

Vemo, da previsoka pričakovanja lahko vodijo v razočaranja. Stara modrost pravi, da se vsaka pot začne s prvim korakom in da sta vztrajnost in potrpežljivost vrlini, ki sta zagotovilo uspeha. Večina vlagateljev išče ključ do hitrega in zanesljivega zaslužka. Marsikateri investitor naložbe v delnice vidi kot kratkoročni poligon do hitrega bogastva. Seveda vsakdo želi doseči čim več v čim krajšem času, vendar pa to za nekoga, ki v delnice naloži pomemben del svojih prihrankov, ni pravo vodilo za investiranje. Kdor bo hotel na borzi hitro obogateti, bo izrazito tvegal, ob prvi smoli pa se bo lahko, kar hitro opekel. Pomembno je, da se zavedamo, da z malimi koraki in vztrajnostjo lahko pridemo do dobrih rezultatov.

Kako naj varčujemo?

Nekateri varčujejo, ker se zavedajo, da je za doseganje prihodnjih ciljev (malih ali večjih) to potrebno. Varčevanje mora biti prilagojeno vsakemu varčevalcu posebej. Ko se odločimo varčevati, pa naj varčevanje postane navada – najlažje to storimo z mesečnim varčevanjem, ki je vezano s SEPO direktno bremenitvijo transakcijskega računa. Tako postane varčevanje navada, o kateri vam ni treba vsak mesec razmišljati in vam je ne more ogroziti vsak priročen izgovor, da bi znesek rajši porabili za kaj drugega.

Kako porazdeliti prihranke med različne alternative, je odvisno od posameznika. Glede na to, katerim oblikam bolj zaupa in kateremu naložbenemu cilju sledi izbere primerni časovni horizont naložbe. Zelo pomembno je, da se v ponudbi varčevalnih produktov odločimo za varčevalni produkt, za katerega menimo, da bo za nas najbolj primeren, glede na naš način življenja, finančne zmožnosti in pričakovanja glede donosov oziroma tveganj, ki smo jih pripravljeni sprejeti.

Investitorji naložbe na splošno prepogosto menjajo. Pogosto vstopajo in izstopajo v napačnih trenutkih. Vstopajo po visoki rasti in izstopajo po večjem padcu, torej ravno obratno, kot bi bilo prav.

Praksa in temeljna teorija investiranja jasno kažeta, da je za investitorje najbolje, da premoženje močno razpršijo. Za večino investitorjev so najustreznejši tisti skladi, ki so dobro razpršeni v svetovnem merilu na delnice izdajateljev iz velikega števila raznolikih gospodarskih panog. S takšnimi naložbami namreč investitor naložbeno tveganje močno zmanjša, ne da bi zato zmanjšal pričakovano donosnost naložbe.

Mesečno poročilo za maj 2019

 

Mesečno poročilo za maj 2019

 

Naložbeni komentar – maj 2019

Globalni delniški trgi so se v mesecu maju pocenili za skoraj 6 %, merjeno z indeksom MSCI izraženim v evrih. Padec na trgih v razvoju je bil nekoliko višji kot na borznih parketih v razvitem svetu. Na obvezniških trgih so se zahtevane donosnosti do dospetja znižale in pri kar nekaj državah dosegle zgodovinske minimume.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je bil na začetku meseca na zgodovinsko najvišji vrednosti. Nato so vrednosti upadle in staro borzno pravilo, prodaj v maju in uživaj poletje, se je zaenkrat izkazalo kot pravilno. Na padec tečajev je vplivala Trumpova naznanitev povišanja carin na kitajski uvoz in zaostritev trgovinskih vojn. V ZDA so se pocenili vsi sektorji, razen sektorja nepremičninskih podjetij, ki so se podražila za nekaj manj kot odstotek. Znižanje obrestnih mer pozitivno vpliva na podjetja, kjer dolg predstavlja večji del financiranja. Največji je bil padec tečajev energetskih podjetij, na kar je vplivala občutnejša pocenitev surove nafte proti koncu meseca. Centralna banka na majskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere, tako le-ta ostaja na 2,5 %. Tudi pričakovanja trga o obrestni meri so se znižala in nekateri celo napovedujejo znižanje v bližnji prihodnosti. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico je na koncu meseca znašala 2,1 %, kar je najnižje po letu 2017.

Pocenitev na evropskih trgih je bila prav tako kot v ZDA okoli 6 %. Najbolj so se pocenile naložbe v finančnem sektorju. Padec obrestnih mer vpliva na obrestne prihodke bank in nižje obrestne mere ne vplivajo pozitivno na poslovni izid bančnega sektorja. Najnižja je bila pocenitev v sektorjih s stabilnejšimi denarnimi tokovi, kot je na primer panoga potrošnih dobrin. Skupni indeks PMI, ki kaže na obete podjetij, je bil v maju 52,5, kar je nižje kot v aprilu in tudi pod pričakovanji analitikov. Inflacija v evroobmočju je po zadnjih podatkih znašala 1,7 %. Stopnja brezposelnosti se je znižala, in sicer na 7,7 % po podatkih Eurostata. To je najnižje v zadnjih 10-ih letih.

Donosnosti do dospetja na državni dolg evropskih držav so se znižale. Donosnost do dospetja na 10-letno nemško državno obveznico je znašala na koncu meseca -0,2 %, kar je najgloblje pod ničlo v zgodovini.

Pocenitev na trgih v razvoju je bila višja kot v razvitem svetu. Na padec so vplivale pocenitve delnic kitajskih podjetij, ki so najbolj podvržena vplivu trgovinskih vojn. Delniški indeks MSCI kitajskih podjetij se je pocenil za več kot 13 %. Trgi v ostalih državah BRIK so se v mesecu maju podražili.

Slovenski borzni indeks je maja izgubil 1 %. Na ostalih trgih v regiji večjih pocenitev ni bilo, nekateri trgi so se tudi nekoliko podražili.

 

 

Kaj vam prinese 20 letno varčevanje po 100 evrov mesečno

 

In temelj vsakega posameznika in družine predstavlja varnost, ki jo lahko dosežemo tudi z varčevanjem. Varčevanje je najenostavnejši in učinkovit način doseganja finančnih ciljev in je zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Če k varčevanju pristopate z daljšim časovnih horizontom, z na primer 20 letno naložbeno perspektivo, postanete dolgoročni vlagatelj.

In kakšna je prednost biti t. i. dolgoročni mali vlagatelj. Vsak mesec vložite enako vsoto, na primer 100 evrov v izbrani vzajemni sklad ali sestavljeni paket skladov, ki je oziroma so, usmerjeni na delniški trg. Vaša vrednost investicije oziroma sredstev, ki se v obdobju varčevanja plemeniti, se lahko spreminja, vendar bo v daljšem časovnem obdobju vaš povprečni donos višji od tistega, ki vam ga v enakem času ponudi varnejša oblika varčevanja, kot je to na primer varčevanje na banki.

 

Korekcije so nekaj običajnega

Na gibanje delniškega trga in gibanje vzajemnih skladov vplivajo gospodarska kot tudi politična dogajanja po svetu, ki lahko vlagateljem v času varčevanja poženejo tudi kri po žilah. Dogajajo se vratolomnimi vzponi in padci. Nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo kot korekcija delniškega trga, kar pa za vlagatelje t. i. korekcije na trgih niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto. Varčevanje v vzajemnih skladih vam ustvarja donos, ki je kot nagrada za sprejemanje tveganja in je lahko kakšno leto višji za 11 odstotkov, naslednje leto nižji za 6 odstotkov nato spet višji za 9 odstotkov in tako naprej. Gre torej za obliko varčevanja, ki prinaša »divjo vožnjo« v primerjavi z varnejšo in predvidljivo možnostjo varčevanja, kot so to varčevalni računi na banki. Seveda ima varnost svojo – po večini – nizko ceno, medtem ko s tveganjem pridobite premijo. V primeru postopnega, mesečnega in tako dolgoročnega varčevanja se vpliv opisane volatilnosti ali t. i. nihajnosti v veliki meri izniči. To pa pomeni, da v takšni obliki postopnega varčevanja v vzajemnih skladih, če tudi se lahko v določenem letu zgodi zlom trga, ni potrebe izgubljati spanja, saj veste, da boste zaradi sprejemanja tveganja kasneje nagrajeni s premijo oziroma nagrado in to je potencialno višji donos, medtem ko je tudi čas na vaši strani, saj daljši kot je čas varčevanja, bolj vam znižuje večino tveganja.

 

Metoda povprečnega stroška

Prednost dolgoročnega mesečnega varčevanja predstavlja tudi metoda povprečnega stroška, ki jo lahko opišem na naslednji način. Ko varčujete v skladih kupujete točke izbranega sklada. In ker vsak mesec vložite na primer 100 evro, kupujete točke sklada, tako v dobrih kot tudi v slabih časih. V dobrih časih se vrednost vašega sklada poveča.

Recimo, da začnete kupovati točke delniškega sklada, katerega vrednost točke znaša 20 evrov. Za vloženih 100 evrov dobite 5 točk. Leto kasneje je sklad delal dobro in cena točke sklada se je dvignila na 25 evrov. Sedaj za vloženih 100 evrov dobite le 4 točke sklada, vendar ste vseeno zadovoljni, saj vam je sklad za prve kupljene točke ustvaril 25 odstotni donos. Naslednji mesec je točka sklada znašala 21 evrov, tako ste v tem mesecu dobili 4,76 točk in tako naprej. Takšen način varčevanja vam v dobrih časih zbere manj delnic, kar morda zmanjšuje potencialno rast v prihodnosti, vendar pa tudi pomeni, da z vašo naložbo dosegate dober skupni dobiček oziroma donos. Recimo, da pa cena točke sklada v naslednjem letu pade iz 20 na 15 evrov. Tako za 100 evrov mesečnega zneska kupite več točk in sicer 6,66 točk. Naslednji mesec pa se točka zviša na 19 evrov, kar pomeni, da dobite 5,26 točk. Medtem ko vas lahko nerealizirana vmesna izguba zaradi padanja vrednosti točke sklada čustveno bremeni, ste realno gledano na dobri poti, saj ste dobili ugodno ali znižano (akcijsko) ceno točke sklada za mesečno vplačilo 100 evrov vaše naložbe. Ker se je cena točke sklada znižala na 15 evrov, lahko v povprečju mesečno kupite več točk (6,67 točk) sklada, vse dokler traja padanje vrednosti točke, kar vas lahko sicer čustveno bremeni, a vendar ni potrebe po tem, saj ob padanju vrednosti točke pridobivate večje število točk. Ko se po npr. šestih mesecih na delniški trg vrne optimizem, ste lahko zadovoljni, saj ste kupili in zbrali kar 40 točk (6 x 6,67 točk) na dnu delniškega trga in si tako povečali potencialno rast v prihodnosti. Ko se cena točke sklada vrne na prvotnih 20 evrov, se začetna izguba iz prvega leta popolnoma izniči ter hkrati vam dobiček ali donos šestmesečnih ugodno kupljenih točk naraste.

 

Naj vas ne premagajo čustva

Če obdržite svoj razum, torej da vas čustva ne premagajo ter se držite zastavljenega varčevalnega načrta, tudi ko se delniški trg obrne navzdol, zberete več točk sklada za svoj denar. Te dodatno zbrane točke povečajo donos vaši naložbi, ko se delniški trg znova odbije. In prav to je velik del razloga zakaj preudarni (modri) vlagatelji dobijo višjo dolgoročno donosnost v primerjavi z varnejšimi naložbami, in to kljub vmesnim vzponom in padcem na delniškem trgu.

Zagotovite si svojo finančno stabilnost

 

Česa se Jaka Racman ne želi zavedati je, da finančne varnosti ne dosežemo kar tako, samo če redno delamo. Za to moramo nekaj storiti, in to je – začeti varčevati. Pri tem naj ne velja moto, da moraš biti skopuh, veliko bolje je, če so prihranki prikazani v pozitivni luči in imajo smisel. Kajti nič te ne odvrne bolj kot to, da vidiš le trnavo pot do zastavljenega cilja.

Varčevanje je lažje, če obstajajo cilji

Danes je bolj pomembno kot kdaj koli prej, ustvariti si finančno rezervo. Če pogledamo preko palca, velja pravilo, da bi morali imeti na denarnem računu vsaj za trimesečne plače, deponirane kot železno rezervo. To imetje bi nam naj pomagalo pred nepričakovanimi ozkimi finančnimi grli, kot so večja popravila, obnova stanovanja, stroški ogrevanja, zavarovalne premije ipd. Le tako ne bo na začetku zime ali ob prehodu leta naš denarni račun v rdečih številkah. To so prihranki, ki jih moramo imeti za naše vsakdanje življenje.

Ljudje imamo v življenju tudi svoje sanje, želje, potrebe, ki jih želimo uresničiti. Nekateri sanjajo o hiški ob obali, sanjskem potovanju, drugi o novem motorju ali obleki. Zakaj si želite izpolniti prav to željo, je odvisno od vas samih. Kako boste to uresničili čim prej, pa je odvisno od vašega varčevalnega vedenja.

Najprej si določite cilje, ki jih želite doseči in jih ovrednotite. Nato poglejte kakšno je vaše razpoložljivo finančno stanje. Naredite si stroškovnik z vsemi postavkami prihodkov in odhodkov, ki so nujno potrebni. Pozitivna razlika med njimi lahko predstavlja vaš znesek, ki bo namenjen varčevanju. V idealnem primeru je to od 10 do 20 odstotkov neto dohodka. Nato si postavite samo še časovno obdobje, v katerem boste dosegli želeno vsoto.

Mogoče bi se vam zdelo trenutno super, če bi lahko noro zapravljali, si privoščili najnovejši telefon, čudovito usnjeno jakno ali kakšno drugo dragocenost. Vendar ste verjetno že opazili, da občutki sreče, pri tako lahko dosegljivih ciljih, ne trajajo dolgo. Zato je pred vsakim nakupom vredno razmisliti. In v osnovi velja, da je manj več.

Tako je narejen prvi korak k uspešnemu varčevanju. Svoje finance imate tako pod kontrolo in točno veste, za kaj morate oziroma želite varčevati. Sedaj vam bo finančni svetovalec lahko pomagal razviti pravo strategijo, ki vas bo pripeljala do cilja.

Z varčevalnim načrtom do cilja

Za doseganje cilja, potrebujete dober načrt. Že kot otroci smo začeli z varčevanjem v hranilnikih, ki smo jih nato z veseljem nosili na banko. Za svoje prihranke smo bili nagrajeni z obrestmi. Zelo preprosto. Kaj pa danes? Takšno varčevanje se nam že lep čas ne izide več. Zato je nujno, da se čim prej osvobodimo starih okov in se ozremo po alternativnih naložbah, ki nam jih nudijo kapitalski trgi. Z varčevalnim načrtom v vzajemnih skladih je pot do vaših sanj dokaj preprosta in hitro uresničljiva. Začeti se da že z manjšimi zneski, ki jih lahko mesečno prilagajamo glede na svoje zmožnosti. Za takšno obliko varčevanja vam tudi ni treba razpolagati s kakšnim posebnim finančnim znanjem, saj za vaše premoženje skrbi strokovno podkovana upraviteljska ekipa. Vaša naloga je le, da si čim prej izberete finančnega svetovalca, ki vam bo predstavil možnosti varčevanja in skupaj bosta določila strategijo, ki bo vodila do cilja. Takšen varčevalni načrt bo prilagojen vam, vašim željam, potrebam in ciljem. Zato ne odlašajte predolgo in ne bodite kot Jaka Racman, ki sicer pridno dela, a nikoli nima dovolj denarja, saj si v življenju ni postavil jasnega cilja, kako priti do finančne stabilnosti oziroma neodvisnosti. Verjetno računa na zapuščino strica Skopušnika, ampak vsi, žal, nimamo te sreče. Zato zanjo poskrbimo čim prej sami. In videli boste, kako prijetno je žeti sadove, ki smo jih zasejali sami.

Večina prihrankov gospodinjstev pred resno preizkušnjo

 

Previdnost ni nujno realno donosna

Vse lepo in prav, dokler se je povprečen letni depozit dalo skleniti po letni obrestni meri v višini 3, 4 ali celo 5 odstotkov. Vendar pa smo bili v zadnjih letih zaradi razmer na mednarodnem denarnem trgu kot posledici delovanja Evropske centralne banke priča občutnemu znižanju obrestnih mer tako za vezane vloge kot tudi na vloge na vpogled, kamor uvrščamo tudi visoko likvidne varčevalne račune.

Danes za enoletni depozit brez izpolnjevanja dodatnih pogojev v povprečju stežka dobimo že 0,5 odstotka. Donos je sicer vnaprej znan, a je relativno nizek. Ne smemo pa mimo dejstva, da v tem primeru govorimo o nominalni donosnosti, ki ne upošteva inflacije. Trenutna inflacija v evroobmočju in Sloveniji znaša 1,7 odstotka na letni ravni, kar pomeni, da povprečen, za eno leto vezan depozit prinaša realno negativno donosnost, ki v povprečju presega en odstotek.

 

Iskanje alternativ logično in dobrodošlo

Stanje na denarnem trgu je v zadnjem času pri marsikaterem vlagatelju vzpodbudilo iskanje alternativ za oblikovanje in graditev prihrankov. To je povsem razumljivo in edino pravilno, saj je namen varčevanja v iskanju krepitve tako realne vrednosti prihrankov posameznika kot tudi ustvarjanje osnove za investicije v ekonomiji. Slednje so predpogoj in gonilo ekonomskega napredka, produktivnosti, delovnih mest, razpoložljivega dohodka in nenazadnje dviga realne kupne moči tako na nacionalni kot globalni ravni.

Iz tega se sama po sebi ponuja alternativa v obliki udeležbe oziroma varčevanja v realni ekonomiji oziroma delnicah največjih in najpomembnejših podjetij na globalni ravni. Tovrstno varčevanje je v zadnjih desetletjih postalo vedno bolj dostopno in razširjeno. Zakaj ne bi del svojih prihrankov namenili za naložbe, kot so ameriški Apple, Facebook, Johnson&Johnson ali za katerega izmed številnih evropskih, azijskih, morebiti hitro rastočih kitajskih ali indijskih podjetij oziroma »bluechipov«. To lahko danes preprosto storite z vložkom v vzajemni sklad z delniško usmeritvijo bodisi na globalen, ameriški, evropski ali kateri drugi večji trg v razvoju.

Treba pa se je zavedati, da varčevanje v delnicah drugače od vezanih vlog ne prinaša vnaprej znane obrestne mere, v tem primeru smo torej izpostavljeni dogajanju v globalnem gospodarstvu. Temu primerno govorimo o sprejemanju višjega tveganja, ki pa nam na dolgi rok daje možnost in pravico do pričakovanj in udeležbe v višjih donosih.

Zgodovina je tista, ki nam najbolje približa, kaj lahko od posameznega trga pričakujemo. Lahko bi rekli tudi, da je poznavanje osnovnih zakonitosti in zgodovine delovanja posameznega trga (v tem primeru delniškega) podobno branju navodilom za uporabo pred prvo uporabo novega aparata ali stroja.

Za boljšo predstavo se bomo ponovno vrnili onkraj velike luže, torej v ZDA. Odgovor bomo iskali pri ameriškem delniškem indeksu Standard & Poor’s 500 (S&P 500). Gre za najrazvitejši kapitalski trg na svetu z najdaljšo in najbolj pregledno zgodovino. Pri podajanju zgodovinskih donosnosti oziroma pri izračunih bomo upoštevali skupno donosnost v USD (ang. total return), saj nam naložbe v delnice poleg donosa, vezanega na gibanje cene, prinašajo tudi dividendo, ki jo lahko takoj po prejemu ponovno vložimo in s tem zvišamo skupno donosnost posamezne naložbe (natanko to počnejo vzajemni skladi).

Nominalna skupna povprečna letna donosnost indeksa v zadnjih 100 letih (od decembra 1918 do decembra 2018) znaša dobrih 10 odstotkov, medtem ko realna donosnost znaša dobrih 7 odstotkov. Res je, da donos ni zagotovljen in se iz leta v leto lahko precej razlikuje, a na daljše obdobje so delniške naložbe vlagatelju omogočile občutno povečanje realne vrednosti vloženih prihrankov.

S slabimi 10 odstotki nominalne in dobrimi 7 odstotki realne skupne povprečne letne donosnosti podobno velja tudi za obdobje zadnjih 30 let (od decembra 1988 do decembra 2018). To pa je doba, aktualna za vsakega posameznika, ki se v začetni fazi zaposlitve loti dolgoročnega varčevanja (primer pokojnine).

Vlagatelj se tovrstnega dolgoročnega varčevanja lahko loti bodisi z enkratnim vložkom na začetku bodisi s postopnim v obliki mesečnega varčevanja ali s kombinacijo obeh. Slednja je najverjetneje še najbolj primerna, saj posameznik na začetku svoje varčevalne poti šele začenja ustvarjati prihranke in jih nato postopno dodaja obstoječemu portfelju.

Koliko, kdaj in na kakšen način (relativno gledano) smo lahko privarčevali z varčevanjem v košarici ameriških delnic oziroma izpostavljenostjo največji in najrazvitejših ekonomiji v zadnjih 30 letih, si bomo pogledali s pomočjo spodnjih grafov.

Oba grafa prikazujeta trenutno donosnost v primerjavi z vrednostjo sredstev, ki smo jih vložili v danem trenutku. V primeru enkratnega vložka se trenutna vrednost primerja z vložkom na začetku. Pri mesečnem varčevanju pa se trenutna donosnost primerja na obseg vložka, ki je bil vložen do tega trenutka.

Graf 1 prikazuje primerjavo metod skozi obdobje zadnjih 30 let. Gre za zelo nazoren prikaz primerjave donosnosti, saj smo bili v tem obdobju priča dvema velikima korekcijama (popravkoma) in trem daljšim obdobjem rasti. Skratka videli smo cikličnost delniških trgov v vsej svoji podobi.

Če smo na začetku marca leta 1989 vložili eno enoto, smo imeli po 30 letih 18,4 enote. Če pa smo sredstva v istem obdobju vlagali postopno, je iz skupaj vložene ene enote nastalo 4,9 enot.

Poglejmo sedaj vstop na trg še nekoliko podrobneje. Če smo začeli varčevati tik pred veliko krizo ob koncu oktobra leta 2007 (leva stran grafa 2), se je postopna metoda izkazala za donosnejšo v prvih letih po krizi. To je logično, saj nismo vložili enkratnega vložka pred padcem, temveč smo vstopali na trg s postopnim dodajanjem, ko so se delnice cenile. Bolj ko je trg rasel, bolj je nato metoda potopnega varčevanja dvigovala povprečno ceno nakupa, v začetku višja donosnost postopne metode v primerjavi z enkratno pa se je začela manjšati in v letu 2017 tudi zaostajati.

Če smo z varčevanjem začeli prav na samem dnu, tj. na začetku marca 2009, se je metoda enkratnega vstopa izkazala za bistveno donosnejšo od postopne (desna stran grafa 2), saj smo na trg vstopili v celoti na začetku in po najnižji vrednosti. Vprašanje pa je, ali smo to možnost imeli oziroma jo v času, ko je veljalo vsesplošno prepričanje o razpadu sistema, kot smo ga poznali, tudi izkoristili.

Sklenemo lahko, da nam zgodovina (navodila za uporabo) delniškega trga v ZDA govori, da ima vlaganje v ekonomijo in posledično soudeležba pri dolgoročnem gospodarskem razvoju smisel in potencial. Na nas pa je, da izberemo, kako se ga bomo lotili.

Ugotovili smo, da vedno obstajajo alternative. Varčevanje v delnicah je eno izmed najbolj razširjenih, uveljavljenih in ne nazadnje enostavno dostopnih. Zato ne preseneča podatek, da ima povprečen Američan v primerjavi z nami v vzajemnih skladih skoraj 50-krat več sredstev. In več kot 90 odstotkov jih kot primarni namen varčevanja v skladih navaja varčevanje za pokojnino oziroma starost. Skratka dolgoročnost.

Praviloma noben ekstrem ni najboljši in enako velja za primerjavo med tradicionalnim bančnim varčevanjem in komplementarnim varčevanjem v skladih. Obe obliki imata svoje prednosti in »izzive«. Najpomembneje je, da se jih zavedamo in sestavimo kombinacijo, ki bo najbolj ustrezna za doseganje ciljev, ki si jih dejansko želimo. Z ustrezno kombinacijo bomo tako lahko na daljše obdobje uspešno premagali inflacijo in tudi volatilnost, skupni potencial v obliki višje realne donosnosti obrnili sebi v skupno korist.

 

Graf 1: Primerjava gibanja vrednosti trenutne donosnosti oziroma večkratnika vložka v ameriški indeks S&P500 po metodi enkratnega vplačila in postopnega mesečnega vlaganja, za 30 letno obdobje, od začetka marca 1989 do začetka marca 2019.

   Vir: Bloomberg in lastni izračuni

 

Graf 2: Primerjava gibanja vrednosti trenutne donosnosti oziroma večkratnika vložka v ameriški indeks S&P500 po metodi enkratnega vplačila in postopnega mesečnega vlaganja, za obdobje od konca oktobra 2007 (leva skala grafa) in konca februarja 2009 (desna skala grafa) do začetka marca 2019.

    Vir: Blooberg in lastni izračuni

 

Objavljeno v časniku Svet kapitala, 17. maj 2019.

Kdaj moram začeti varčevati?

Ne glede na to, kje na svoji finančni poti se nahajate, morate vedeti, da lahko sami svojo pot kadarkoli spremenite. Včasih je potreben le en korak v pravo smer, da se stvari spremenijo v vašo korist. Toda, tako kot pri večini stvari, je včasih prvi korak najtežji del.

Prvi korak do ustvarjanja bogastva je razvijanje dobrih navad, kot je redno dajanje denarja na stran in prej ko razvijete to navado, prej se bo vaš finančni položaj izboljšal.

Zelo priročen način za gradnjo prihrankov je, da znesek, ki smo ga določili za varčevanje odvedemo preko direktne bremenitve, saj to odpravlja skušnjavo, da bi denar namesto tega raje porabili. Tako nam ostane manj za zapravljanje ter za »luksuzne dobrine«, ki niso življenjskega pomena in predstavljajo nesmiselne in nepotrebne nakupe.

Varčevanje na ta način sčasoma postane naša prioriteta in naj v osnovi postane kot neke vrste nujen strošek, kot je plačilo računa za najemnino, hrano, itd. Lepota te metode je v tem, da četudi smo z denarjem nekoliko na tesnem, lahko poskrbimo, da ga bomo manj porabili kje drugje.

Kako lahko varčevanje nadgradimo

Poleg varčevanja na banki je vsekakor smiselno, potencialno bolje, prihranke oplemenititi na kapitalskih trgih. Ena od alternativ, ki je zakonsko regulirana in primerna za povprečnega varčevalca, so vzajemni skladi. Na ta način varčujete v vrednostnih papirjih, ki na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost, kot denar, naložen na banki. Hkrati nam naložba v sklad omogoča večjo razpršenost premoženja kot neposredne naložbe v delnice.

Z vplačevanjem preko direktne bremenitve lahko postopno varčujete v vzajemnih skladih, to je namreč eden, od najbolj učinkovitih načinov za doseganje dolgoročnih osebnih finančnih ciljev. Za redno varčevanje v skladih ne potrebujete velikih zneskov, saj lahko že s 30 evrov na mesec sklenete učinkovit varčevalni načrt. Prednost postopnega vlaganja v sklade je, da zmanjšate možnost izbire manj ugodnega trenutka za začetek varčevanja, hkrati pa z rednimi mesečnimi vplačili izravnate nihanja delniških tečajev na kapitalskih trgih. Vložena sredstva se plemenitijo po obrestno obrestnem učinku, saj se tudi že doseženi donosi plemenitijo naprej.

Z mesečnim varčevanjem moramo začeti čim prej, ker je tako vsota vplačil višja, denar pa se plemeniti dlje čas. Ne obstaja najnižje starosti, kdaj lahko začnemo vlagati. Ko začnemo zaslužiti in varčevati, lahko začnemo vlagati v vzajemne sklade. Pravzaprav lahko tudi otroci odprejo svoje račune pri vzajemnih skladih in nalagajo denar, ki ga prejmejo v obliki daril med rojstnimi dnevi ali prazniki. S tem damo svojim otrokom vzgled ter jim priučimo finančne discipline, katera jim bodo v poznejših letih prihranila nemalo skrbi glede denarja.

Mesečno poročilo za april 2019

 

Mesečno poročilo za april 2019

 

Naložbeni komentar – april 2019

Rast na globalnih trgih od začetka leta se je nadaljevala tudi v aprilu. Delniški indeks MSCI je pridobil nekaj več kot 3 %. Trgi v Evropi in ZDA so se podražili za več kot 3 %, medtem, ko je bila rast tečajev delnic na trgih v razvoju nekoliko pod 2 %.

V ZDA je delniški indeks S&P 500 presegel prejšnji zgodovinski vrh, dosežen lani septembra. Največjo podražitev so zabeležila finančna podjetja in podjetja iz tehnološkega sektorja. Rezultati za prvo četrtletje so pokazali uspešno poslovanje bančnega sektorja v prvem kvartalu letos. Pocenile pa so se naložbe v sektorju zdravstva. Na področju prevzemov in združitev je bilo aktivno v energetskem sektorju, kjer sta Chevron in Occidental Petroleum podala prevzemni ponudbi za Anadarko Petroleum. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast znašala 3,2 %, kar je bilo občutno nad pričakovanji trga. Donosnost do dospetja na 10-letno državno obveznico se je gibala okoli 2,5 %. Podobno kot v ZDA je bila na stari celini najvišja rast tečajev v sektorjih tehnoloških podjetij in financ, medtem ko so se naložbe v sektorju zdravstva pocenile. Gospodarska rast je po zadnjih objavah znašala 1,2 % na letni ravni. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je po raziskavah Evropske komisije zaupanje potrošnika poslabšalo, kljub znižanju brezposelnosti. Tudi obeti podjetij v aprilu so bili nižji od marčevskih. Skupni indeks PMI se je znižal. Indeks v proizvodni panogi se je sicer izboljšal, toda še vedno ostaja pod nivojem 50-ih točk. Donosnost do dospetja na 10-letno nemško državno obveznico se je gibala okoli 0 %.

Delniški indeks BRIK se je v mesecu podražil manj kot indeksi na razvitih trgih. Donosi so merjeni v evrih. Najbolj so se podražile delnice v Rusiji. Rusija je eden največjih proizvajalcev surove nafte, ki se je v mesecu podražila za nekaj več kot 6 %, in presegla vrednost 70 dolarjev za sodček. Naložbe na Kitajskem so se podražile za nekaj več kot 2 %, medtem ko trgi v Braziliji in Indiji niso zabeležili občutnejših sprememb.

Trgi v regiji so pridobili nekaj več kot 3 %. K temu so največ prispevale naložbe v Romuniji, kjer je lokalni indeks BET pridobil več kot 5 %. Slovenski borzni indeks SBITOP je zrastel za nekaj več kot 2 %. Najbolj so se podražile delnice koprske Intereurope, celjske Cinkarne in zavarovalnice Triglav. Po zadnjih podatkih statističnega urada se je potrošniško zaupanje znižalo. Tudi obeti podjetij v proizvodni panogi so bili v aprilu nižji kot v marcu, kar je primerljivo z raziskavami v ostalih evropskih državah.

 

 

Mesečno poročilo za marec 2019

 

Mesečno poročilo za marec 2019

 

Naložbeni komentar – marec 2019

V marcu se je na globalnih delniških trgih nadaljevala rast iz januarja in februarja. Delniški indeks MSCI je tako pridobil skoraj 2 odstotka in pol. Rast tečajev je bila najvišja na trgih v razvoju, sledile so naložbe v ZDA, rast v Evropi pa je bila nekoliko nižja. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Delniški trgi v ZDA so se v mesecu podražili za približno 3 %. Najvišjo rast tečajev so zabeležila tehnološka podjetja in podjetja iz nepremičninskega sektorja. Pocenile pa so se naložbe v finančnem sektorju, in sicer za skoraj 3 %. Razlog za pocenitev delnic ameriških bank je bil v znižanju zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih, kar označuje nižjo obrestno maržo in posledično slabšo dobičkonosnost bank. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je znižala za približno 0,2 odstotne točke in je na koncu meseca znašala 2,4 %. Na marčevskem zasedanju Fed ni spreminjal obrestne mere. Znižali so tudi napovedi gospodarske rasti. Krivulja obrestnih mer se je obrnila, kar pomeni, da je bila obrestna mera na kratkoročni dolg višja od zahtevane donosnosti na dolgoročni dolg. Ta pojav je v preteklosti naznanjal veliko verjetnost recesije v bližnji prihodnosti. Delniški tečaji v Evropi so se podražili za nekaj več kot 1 odstotek in pol. Za višjo donosnost ameriških delnic, v primerjavi z evropskimi, je razlog tudi v okrepitvi dolarja proti evru. Skupna evropska valuta je v mesecu izgubila nekaj več kot odstotek proti zelencu. Delniški tečaji v Evropi so se podražili, toda manj kot v ZDA. Razlog je tudi v podražitvi dolarja proti evru, ki je v mesecu izgubil več kot odstotek proti zelencu. Zaupanje podjetij je bilo v marcu nižje kot v februarju. Obeti so se znižali predvsem v predelovalnih dejavnostih. Na drugi strani se je zaupanje potrošnika izboljšalo, toda le-to je še vedno pod nivoji iz preteklega leta. Na tokratnem zasedanju Evropska centralna banka, v skladu s pričakovanji, ni zvišala obrestne mere. Naznanili so tudi, da le-te ne nameravajo dvigniti še vsaj do konca leta.

Uvedli pa so tudi nov paket posojil TLTRO, ki bo omogočil financiranje bankam. Med državami BRIK so se najbolj podražile naložbe v Indiji, in sicer za okoli 10 %. Podražile so se tudi naložbe na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko se je brazilski trg pocenil. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Rast tečajev je bila prisotna tudi na trgih v regiji. Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil 2,8 %. Med ostalimi indeksi v regiji se je najbolj zvišal srbski BELEX, ki je mesec zaključil več kot 6 % višje. Solidna rast tečajev je bila tudi v Romuniji, medtem ko so se tečaji v Bolgariji in na Hrvaškem malenkost znižali.

Tehnološke inovacije spreminjajo svet

 

V njem so podjetja kot so Apple, Microsoft, Visa, Intel, Mastercard … Na Nasdaqu, ki je druga največja borza na svetu, kotira skoraj 4000 različnih podjetij. V indeksu Nasdaq Composite pa najdemo preko 2600 podjetij. Včasih je bil indeks sestavljen izključno iz tehnoloških podjetij. Danes pa tehnologija predstavlja tudi bolj učinkovito prevozno sredstvo, tehnološke in socialne platforme, nova zdravila, boljše storitve prevoza itd. Prava inovacija in napredek pa se večinoma dogajata znotraj teh podjetij. Ta so temelj ameriške ekonomije in tudi glavni generator sprememb na globalni ravni. Približno polovico indeksa sestavljajo klasična tehnološka podjetja, drugo največjo utež pa imajo podjetja, ki spadajo v sektor potrošniških storitev. Tu najdemo Amazon, Netflix, Starbucks itd. Indeks se z leti nenehno spreminja. Prihajajo nova podjetja in odhajajo podjetja, ki niso bila uspešna s svojim poslovnim modelom. Prav tako se vsako leto številka spreminja tudi zaradi prevzemov. Omeniti velja tudi dejstvo, da so v zadnjih letih manjša podjetja dosegala višje rasti kot večja. Nenehno spreminjajoč indeks, sledenje spremembam in vključevanje vedno novih podjetij pa na daljši rok odraža pozitivne spremembe, ki se dogajajo na tehnološkem področju. Posledično pa je višja tudi vrednost indeksa.

V začetku tedna pa so tehnološki navdušenci spremljali, kaj bo trgu ponudilo trenutno drugo največje podjetje na svetu Apple. Njegov direktor Tim Cook navdušencev ni pustil ravnodušnih. Apple TV, kjer bo vsebino ustvarjal tudi Steven Spielberg, bo neposredna konkurenca Netflixu. Kreditna kartica brez številk, brez roka uporabe, brez podpisa. Naredili so jo v partnerstvu z Goldman Sachs in bo konkurenca vsem bankam. Je virtualna in hkrati tudi fizična kartica. Plačevali bomo lahko s telefonom, uro. Provizij ne bo, verjetno pa bo dostopna samo uporabnikom Applovih telefonov. Apple tako iz izdelovalca tehnološke opreme vedno bolj postaja storitveno podjetje. Nenehne spremembe pa so edino kar jim omogoča nadaljnjo rast. Tehnološka podjetja so generatorji rasti in sprememb. Preostala podjetja in posamezniki pa še naprej zahtevajo vedno bolj efektivne rešitve, da jih lahko držijo v stiku s konkurenco in spremembami.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 27. marec 2019.

KD Skladi ponovno najboljša slovenska družba za upravljanje z najboljšim upravljavcem premoženja

 

V devetletni zgodovini podeljevanja nagrad, s strani revije Moje finance, je naziv najboljšega upravljavca premoženja šestkrat pripadel upravitelju iz družbe KD Skladi, letos že četrto leto zapored. Štirje upravitelji ekipe upraviteljev KD Skladi, najboljše družbe za upravljanje, pa so bili uvrščeni med top 10 upravljavcev premoženja v Sloveniji: Primož Cencelj, najboljši upravljavec premoženja 2018, je zasedel 2. mesto, Aleš Lokar, najboljši upravljavec premoženja 2017, je zasedel 3. mesto, David Zorman, najboljši upravljavec leta 2010, je zasedel 5. mesto in Sašo Šmigić je zasedel 9. mesto. KD Skladi smo bili ponovno prepoznani kot najboljša družba za upravljanje v petletnem obdobju. Nagrajeni smo bili tudi s sedmimi kipci Zvezdonos – ki jih prejmejo skladi z najboljšo oceno, petimi zvezdicami, in so pokazatelj odličnosti upravljanja premoženja.

Nagrade in podeljene zvezdice skladom za tri- in petletno obdobje predstavljajo najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in so odraz največje odličnosti upravljanja skladov.

 

Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:

Za triletno obdobje:

KD Bond, obvezniški – EUR

KD Rastko, evropski delniški sklad

KD Vzhodna Evropa, delniški

Za petletno obdobje:

KD Galileo, mešani fleksibilni sklad

KD Rastko, evropski delniški sklad

KD Vzhodna Evropa, delniški

KD Bond, obvezniški – EUR

 

Foto: Jure Makovec

 

Luka Flere, CFA, je direktor naložbenega sektorja družbe KD Skladi in upravitelj premoženja sklada KD Vzhodna Evropa. Ob prejemu naziva najboljšega upravljavca premoženja po izboru revije Moje Finance in nagrade, ki mu jo je izročil dr. Andrej Bertoncelj, Minister za finance, je povedal: »Ta nagrada je še ena potrditev, da delamo dobro. Upravljanje premoženja je skupinsko delo. Smo vrhunsko uigrana ekipa, ki si vedno prizadeva delati premišljeno, v korist našim vlagateljev. Naša ključna prednost je prav skupen potencial celotne ekipe«.

 

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladi je povedal: »Ponosni smo, da delamo v taki ekipi, kjer je zmagovalna miselnost ena od temeljnih vrednot. Z rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Naši uspehi so plod dela in zagnanosti vseh zaposlenih«.