Mesečno poročilo za julij 2022

 

Mesečno poročilo za julij 2022

 

Naložbeni komentar – julij 2022

Po najslabši prvi polovici leta v zadnjih 50 letih, je julij na borze le prinesel konkretnejše okrevanje tečajev in več optimizma med vlagatelji. Kljub temu, da so se ekonomski podatki v večini svetovnih gospodarstev slabšali, je globalni delniški indeks MSCI na mesečni ravni pridobil 9,86 %. Skokovita rast kaže na to, da so bila v borzne tečaje predhodno všteta še bolj pesimistična pričakovanja. Vseeno pa gospodarske razmere in obeti na kapitalskih trgih ostajajo delikatni. Inflacija se v nasprotju z napovedmi julija še ni umirila, kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo na to, da nižja kupna moč in višji stroški poslovanja vse bolj vplivajo na potrošnike. Nekaj več optimizma vlivajo nižje cene na surovinskih trgih. Borzne cene pšenice, sladkorja, nafte, bakra in večine ostalih pomembnih surovin so namreč precej pod lokalnimi vrhovi iz začetka leta. Izjema je zemeljski plin, ki se je ob nadpovprečno visokih julijskih temperaturah in motnjah v dotoku ruskega plina v Evropo spet močno podražil.

Rast tečajev je bila najbolj izrazita v ZDA, kjer so silovito okrevale delnice tehnološkega sektorja. Indeks MSCI US je julija zabeležil 12,04 % rast. Za ameriški trg je to pomenilo najboljši mesec po novembru 2020. V središču pozornosti je bilo postopanje centralne banke Fed, ki je ključno obrestno mero še enkrat dvignila za 0,75 odstotka. Ni pa izključeno, da bo septembra sledil še en tak dvig. Pri ameriški centralni banki so se torej pripravljeni odločno spopasti s povišano inflacijo tudi za ceno začasno nižje gospodarske rasti. Pri tem so lahko opogumljeni s podatki iz trga dela, ki ostaja presenetljivo močan, brezposelnost v ZDA je zgolj 3,6-odstotna.

V Evropi je bila ob dobro znanih težavah na področju energetike osrednja zgodba upad vrednosti evra, ki je prvič po 20 letih za kratek čas padel pod vrednost 1 ameriškega dolarja za evro. Evro je nato nekoliko okreval in mesec zaključil pri vrednosti okrog 1,03 ameriškega dolarja.  Veliko pozornosti je bilo tudi pri Evropski centralni banki, ki je obrestne mere dvignila iz negativnega območja, a glede na nivo inflacije v evroobmočju je ECB pri zaostrovanju denarne politike zelo zadržana. Sicer pa so tudi evropske borze zabeležile znatno rast. Evropski delniški indeks MSCI Europe je mesec zaključil 7,52 % v zelenem.

Trgi v razvoju merjeno z indeksom MSCI BRIC so se pretekli mesec pocenili za 1,29 %. Kljub temu, da so bili upadi v prvi polovici leta manjši kot na borzah v razvitih gospodarstvih, vrednotenja ostajajo relativno ugodna za vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti nekoliko več tveganja. Kitajska, ki ima največjo utež v indeksih rastočih trgov, se še naprej sooča s krizo v nepremičninskem sektorju. Občasni izbruhi koronavirusa pa zavirajo gospodarsko rast. V zvezi s kitajskimi delnicami, ki kotirajo na ameriških borzah, je bil po pozitivnih novicah v začetku leta zopet storjen korak nazaj. Ameriški regulatorji so na seznam kitajskih podjetij, ki jim zaradi nedoseganja revizorskih standardov v ZDA grozi umik iz borze dodali še tehnološkega velikana Alibabo. Za razliko od večine ostalih pomembnih svetovnih gospodarstev, inflacija na Kitajskem ostaja le rahlo povišana (julija 2,7 % na letni ravni), kar centralni banki dopušča nadaljevati s stimulativno monetarno politiko.

Slovenski SBI TOP je julij zaključil 2,02 % višje. Po vzpodbudnih rezultatih v prvih šestih mesecih letošnjega leta, je precej pridobila Krka, še boljši mesec je za delničarji Petrola, ki je v juliju pridobil več kot 10 % vrednosti. Po najavi ukinitve ležarin so zrasle tudi delnice Nove Ljubljanske banke. Indeks širše regije Balkana je pridobil 1,67 %.

 

Tudi na trgu obveznic smo bili priča rasti cen. Zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno) ameriške 10-letne obveznice je padla na 2,55 %. Premiki so bili v največji meri posledica nekoliko milejših pričakovanj glede zaostrovanja prihodnje denarne politike. Trenutno je na kapitalskih trgih vračunano, da bo ameriška centralna banka ključno obrestno mero zvišala do 3,25 %. Podobno so se gibale evropske državne obveznice. Zahtevana donosnost na 10-letno nemško obveznico je bila konec julija okrog 0,8 %. Po tem ko se je ob odstopu Maria Draghija sredi meseca julija zahtevana donosnost na italijansko 10-letno državno obveznico približala 3,50 %, so vlagatelje nekoliko opogumili podatki o gospodarski rasti, ki je bila pri naših zahodnih sosedih v drugem četrtletju nad pričakovanji. Posledično pa je zahtevana donosnost na 10-letno državno obveznico padla pod 3 %.

 

  

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Znaki, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, so spodbudili rast borznih indeksov v preteklem tednu. V normalnih okoliščinah bi šlo za kontradiktornost, a trenutno stanje globalnega gospodarstva in kapitalskih trgov je specifično. Trg je namreč podatke o upadu prodaje nepremičnin v ZDA na najnižjo raven po juniju 2020 ter občuten padec proizvodnega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI), sprejel kot signal, da odločen pristop k zategovanju monetarne politike v ZDA že dosega predviden učinek upočasnjevanja gospodarske aktivnosti in posledično umirjanja inflacije. To je vzbudilo upanje, da ameriški centralni banki z dvigi obrestnih mer ne bo treba tako daleč, kot se je zdelo in sprožilo kar konkreten odboj glavnih borznih indeksov. Indeks S&P 500 ter tehnološki Nasdaq sta na tedenski ravni pridobila 6 % oziroma 7 %, a kljub temu bodo najbolj spremljani indeksi mesec junij kot kaže sklenili v rdečem. Gibanje tečajev znotraj korekcije, oziroma medvedjega trenda, je vselej zaznamovano z visoko volatilnostjo in hitro spreminjajočim se sentimentom med vlagatelji. Zadnji znaki ohlajanja gospodarstva v ZDA so prinesli odboj tečajev, a če bo gospodarska aktivnost v prihodnjih tednih še upadala po podobnih stopnjah, bi lahko tudi na borzah spet prevladal pesimizem.

Po tem, ko so še majski podatki indeksa PMI v evro območju kazali na kar robustno gospodarsko rast, se je indeks PMI v proizvodnih dejavnostih junija spustil na najnižjo raven v 22 mesecih. Močno je upadel tudi indeks razpoloženja potrošnikov. Gospodarska rast v Evropi se torej ob visoki inflaciji hitro ohlaja in vse bolj kaže, da se bo recesiji v prihajajočih četrtletjih težko izogniti. Kako hud udarec čaka evropsko gospodarstvo bo zelo odvisno od razvoja energetske krize. Sankcije proti Rusiji na področju energetike namreč zaenkrat ne dosegajo svojega namena, saj Rusija izpad prodaje energentov na zahodnem trgu uspešno nadomešča s povečano prodajo predvsem na Kitajsko in v Indijo. Voditelji držav G7 so iz tega razloga na srečanju ta vikend, predstavili načrt za uvedbo cenovne kapice na rusko nafto. EU in Združeno Kraljestvo trenutno uvoz ruske nafte državam, ki niso uvedle sankcij, ovirata z onemogočanjem zavarovanja tankerjev, ki prevažajo nafto. Prepoved zavarovanja bi odpravili, če bi se države uvoznice strinjale z odkupom ruske nafte po vnaprej dogovorjeni najvišji ceni. Na vrhu G7 so voditelji sprejeli tudi prepoved uvoza ruskega zlata. Na drugi strani pa se vse bolj kaže, kako močno Putinovo strateško orožje proti zahodu je zemeljski plin. Dobave v Evropo po plinovodih iz Rusije ostajajo močno okrnjene. Če se evropska skladišča plina do konca poletja ne bodo napolnila, se obeta še en občuten skok cen oziroma celo pomanjkanje plina jeseni in pozimi.

Še naprej se krepijo tečaji na kitajski borzah, kjer so glavni indeksi nadoknadili že lep del padcev iz začetka leta. Predsednik Xi Jinping je na virtualnem forumu držav skupine BRICS znova izpostavil, da bo kitajska komunistična partija okrepila svoja prizadevanja za doseganje ciljev gospodarskega razvoja, za razliko od zahodnih gospodarstev torej lahko na Kitajskem še naprej pričakujemo stimulativno denarno in fiskalno politiko.

Ohlajanje gospodarske rasti in strah pred recesijo sta v zadnjem obdobju povzročila občuten padec cen nekaterih surovin, ki so v zadnjem letu in pol pomembno vplivale na inflacijo. Borzne cene bakra in ostalih industrijskih kovin so od vrha, doseženega pred nekaj meseci, oddaljene okrog 25 %, cene lesa pa so se več kot prepolovile. Nekoliko so v zadnjih dveh tednih upadle tudi cene nafte, a za 159 litrski sodček surove ameriške nafte WTI je še vedno treba odšteti blizu 110 dolarjev.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed je v boju zoper naraščajočo inflacijo zvišal ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke na med 1,5 do 1,75 odstotka. Gre za največje zvišanje po novembru 1994. Fed viša obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje prvi dvig za 0,25 odstotne točke na julijskem zasedanju in nato septembra predvidoma še eno zvišanje. Tako bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Na prihranke pa močno še vedno vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

 

Generali Growth Equity Fund je zaključil nakup deleža v družbi Zobozdravstvo Diamant, Celje

 

Zobozdravstvo Diamant d.o.o. je drugi največji zasebni dentalni center v Sloveniji, s sedežem v Celju, ki trenutno obratuje z 10 zobozdravniškimi stoli. Glavne dejavnosti podjetja so protetika, ortodontika, implantologija, zobna konzervativa in endodontija. Podjetje ima jasno izdelano strategijo poslovanja, v kateri je središče stranka – pacient, in napredne visokotehnološke instrumente ter materiale, ki pacientom zagotavljajo najkvalitetnejše storitve po principu vse na enem mestu, vključujoč zdravstveno–funkcionalni in estetski vidik.

Z vstopom sklada v lastniško strukturo se bo družba Zobozdravstva Diamant finančno okrepila in pridobila dodatno strokovno podporo ter izkušnje na področju širitve dejavnosti, s čimer se bo vodilni položaj na izvajanju visokokakovostnih zobozdravstvenih storitev še okrepil.

Sklad skupaj z ustanoviteljem, ki ostaja v lastniški strukturi, načrtuje širitev centra po Sloveniji. S tem bo Zobozdravstvo Diamant svoje visokokvalitetne storitve približalo širši množici v Sloveniji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Zobozdravstvo Diamant, d.o.o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Po pričakovanjih je bilo gibanje kapitalskih trgov v zadnjem tednu v veliki meri pogojeno s svežimi podatki o inflaciji v ZDA. Dvig cen na letni ravni je znašal 8,6 % oziroma 0,3 % več od napovedi. To pomeni, da inflacija v ZDA v nasprotju z napovedmi tamkajšnjih ekonomistov ostaja na najvišjih nivojih po letu 1981 in ne kaže znakov umirjanja, kar je močno razočaralo vlagatelje. Realne plače so v primerjavi z majem lani že 3 % nižje, prostora za zategovanje denarne politike centralnih bank pa je ob še zmeraj zelo nizki brezposelnosti še nekoliko več. Od sredine leta 2021, ko se je stopnja inflacije dvignila nad ciljnih 2 %, do prvih mesecev letošnjega leta, so se višale predvsem cene blaga. Konsenz odločevalcev denarne politike je takrat bil, da gre zgolj za prehodno, rahlo povišano inflacijo, ki je v veliki meri posledica povečane potrošnje po odprtju gospodarstev. Situacija naj bi se umirila z normalizacijo družbenega življenja po odpravi vseh ukrepov, ko bi se potrošnja od blaga preusmerila k storitvam. Te napovedi so se uresničile zgolj delno. Rast cen blaga se je nekoliko umirila, a ko se inflacijsko kolesje začne vrteti se težko ustavi brez posledic. Inflacija se namreč v zadnjih mesecih vse bolj preliva v višje cene storitev, saj podjetja, zaposleni in potrošniki v svoje ravnanje in pričakovanja vedno bolj vračunavajo nadaljnjo rast cen. Krepijo se torej inflacijska pričakovanja. Močan vpliv na trdovratnost inflacije ima seveda tudi vojna v Ukrajini in sankcije proti Rusiji. Razrešitev spora ali umik sankcij, ki bi pomenile nižje cene energije in posledično manjši pritisk na cene ostalega blaga ter storitev vsaj v kratkem še ni na vidiku. Najmočnejše orožje za brzdanje inflacije ostaja zategovanje denarne politike, a to pomeni tudi nižjo gospodarsko rast oziroma recesijo, kar se odraža v nižjih cenah na delniških trgih. Glavni ameriški indeksi so na tedenski ravni izgubili dobrih 5 % vrednosti, velik del tega v petek po objavi podatkov o inflaciji. Indeksa S&P 500 ter tehnološki Nasdaq se tako trenutno nahajata v bližini vrednosti iz sredine maja, ko je bilo doseženo zadnje lokalno dno. Trg vračunava dvig obrestne mere 75 točk oziroma 0,75 % točke na naslednjem sestanku, kar je močno premaknilo tudi ameriške obveznice, saj so precej izgubile. Donos ameriške 10-letne obveznice je tako dosegel 3,25 %, podobna nemška pa se je povsem približala 1,6 %. To nakazuje, da bodo posojila krepko dražja, bodo pa varčevalci na bankah kmalu videli, da bodo negativne obresti zginile, kar bo psihološko lažje, ekonomsko pa ob skoraj 10 % inflaciji ne razreši vprašanja ohranjanja kupne moči.

Kar konkretno so se pocenili tudi indeksi zahodnoevropskih delniških trgov. Ob vroči inflaciji čez lužo, je k padcem vrednosti dodal še odbor sveta evropske centralne banke, ki je za prihajajoča zasedanja v juliju in septembru po pričakovanjih napovedal začetek dviga ključnih obrestnih mer v evroobmočju. Vlagatelji so se negativno odzvali predvsem na retoriko evropskih centralnih bankirjev, ki so bili v svojih napovedih bolj pesimistični kot na preteklih zasedanjih. Napoved višjih obrestnih mer se močno odraža na cenah obveznic tudi v bolj ranljivih državah evra. V medijih vse bolj aktualen postaja t.i. »spread«, ki prikazuje razliko med zahtevanimi donosi varnih nemških obveznic ter visoko zadolženih mediteranskih držav na čelu z Italijo. Razlika se v zadnjem obdobju zopet povečuje, saj zahtevana donosnost italijanske 10-letne obveznice dosega že skoraj 4 %, kljub temu, da se je močno zvišala tudi zahtevana donosnost nemške z enako ročnostjo, ki se je od marca do danes premaknila iz 0 % na že omenjenih 1,6 %.

Svetla točka med največjimi svetovnimi borzami je bila Kitajska, kjer so si indeksi v zadnjih tednih ne glede na dogajanje drugje po svetu opomogli. Po počasnem odpravljanju covid-19 ukrepov in bolj stimulativni denarni politiki kitajske centralne banke, je veter v jadra kitajskih delnic prinesla novica, da kitajski regulatorji končujejo preiskave spletnega ponudnika prevozov DiDi Global ter dveh manj znanih tehnoloških podjetji, ki kotirata tudi na ameriški borzi. Storitve vseh treh podjetij naj bi bile kmalu spet ponujene prek domače trgovine z aplikacijami, kjer bo na voljo tudi 60 novih spletnih iger, katerim je odgovorni regulativni organ odobril dovoljenje za izdajo. Vse skupaj je vlagateljem povečalo zaupanje v uradni Peking, ki je napovedal postopno zmanjšanje regulativnega nadzora tehnoloških podjetij. Glavni hongkonški indeks je tako potihoma postal eden najboljših letos, saj v evrih beleži le dober 2 % padec, pa tudi glavni kitajski indeks s 13 % padcem izgleda sedaj v luči ostalih trgov precej bolje.

Solidno so se odrezale delnice na ljubljanski borzi, ki letos zelo dobro kljubuje padcem na svetovnih trgih. Indeks SBI TOP je namreč od najvišje vrednosti v januarju oddaljen zgolj 5 %. Zadnji teden so se najbolj podražile delnice Krke in Cinkarne Celje, ki bo ta teden na skupščini delničarjev predvidoma še povečala že tako lepo donosno dividendo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so zopet v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed zaradi visoke inflacije napoveduje višje obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje dvig obrestnih mer poleti in zgodaj jeseni, tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in Generali Energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva postaja tudi Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

Mesečno poročilo za maj 2022

 

Mesečno poročilo za maj 2022

 

Naložbeni komentar – maj 2022

Globalni finančni trgi so vlagateljem v mesecu maju postregli z divjimi nihaji od območja medvedjega trga sredi meseca do hitrega, a kot zaenkrat kaže krhkega odboja tečajev v zadnjih dnevih maja. Kljub temu, da prevladujoči trend padanja tečajev traja že dobrih pet mesecev, je bil za zdaj upad postopen, brez večjih kapitulacij trga, do katerih pride, ko med malimi vlagatelji zavlada panika. Pogosto ravno panična razprodaja z velikimi dnevnimi upadi vrednosti napoveduje, da bodo tečaji v kratkem dokončno dosegli dno in se nato vrnili v območje rasti. Ali nas tovrstna kapitulacija trga še čaka, bo v naslednjih tednih odvisno od tempa ohlajanja gospodarskih kazalnikov ter zaostrovanja denarne politike centralnih bank. Globalni indeks MSCI All countries, ki ponazarja gibanje tečajev tako na razvitih kot trgih v razvoju, se je v maju pocenil za 1,83 %.

Najbolj burno je bilo na ameriških borzah, kjer smo bili priča globokemu padcu predvsem najbolj tveganih naložbenih razredov, predvsem v IT segmentu. Predhodno zelo visoka vrednotenja se počasi prilagajajo spremenjenim razmeram na finančnih trgih. Prav tako sta udarec doživela sektorja nujne ter nenujne potrošnje. Slednji običajno trpi v obdobjih gospodarske negotovosti, saj se potrošniki takrat najprej odpovemo luksuznim oziroma nenujnim dobrinam. Prvi pa zaradi neobetavnih napovedi največjih ameriških trgovcev, katerih marže ob naraščajočih stroških poslovanja upadajo. Izgubljale so tudi delnice podjetij iz nepremičninskega sektorja, ki je občutljiv na spremembe obrestnih mer. Večina ostalih segmentov trga je v zadnjih dneh meseca močno ublažilo padce. Indeks MSCI US je po tem, ko je bil sredi maja že v območju medvedjega trenda mesec zaključil zgolj 2 % nižje.

V evro območju je inflacija maja na letni ravni presegla že 8 %, kar krepi pritisk na odločevalce o denarni politiki pri Evropski centralni banki. ECB namreč v primerjavi z ostalimi centralnimi bankami precej zaostaja v odzivu na povišano inflacijo, na drugi strani pa se evropske države vse bolj zatekajo k raznim oblikam pomoči v obliki energetskih bonov, nadomestil in cenovnih kapic. To bi se lahko na dolgi rok izkazalo kot dvorezen meč, kajti najboljše zdravilo za inflacijo so prav višje cene, ki ohladijo povpraševanje, posegi na trg v obliki različnih pomoči pa lahko še dodatno podžgejo inflacijsko spiralo. Delniški indeksi razvitih trgov na stari celini so se na mesečni ravni kljub stopnjevanju posledic vojne v Ukrajini, energetski krizi in rekordni inflaciji v EU (v baltskih državah se je ta približala celo 20 %) obdržali brez večjih sprememb v vrednosti, indeks MSCI Europe je maj sklenil dober 1 % v negativnem območju.

Malenkost so se pocenili tudi tečaji na trgih v razvoju. Indeks MSCI Bric je izgubil 2,16 %. Na Kitajskem je mesec minil v znamenju spopadanja s covidom-19 in strogimi zaprtji nekaterih mest, kar je tamkajšnjo centralno banko spodbudilo k znižanju obrestne mere. A kitajska centralna banka je pri vzpodbujanju gospodarstva prek denarne politike trenutno precej omejena, naraščajoče obrestne mere v večini ostalih velikih gospodarstev namreč lahko povzročijo večji odliv kapitala in padec vrednosti domače valute juan.

Domači indeks SBI TOP je na mesečni ravni izgubil dobra 2 %. Na slovenskem borznem parketu je bil maj v znamenju predstavitev rezultatov iz prvega četrtletja, ki so bili v celoti gledano solidni. Podobno kot SBI TOP se je odrezal tudi STOXX Balkan, ki spremlja gibanje 50 največjih delnic držav na Balkanu.

Na trgu obveznic se je rast zahtevane donosnosti do dospetja ameriške 10-letne obveznice nekoliko umirila ter konec maja znašala 2,85 %. Precej višja inflacija od napovedi v evro območju pa je pomenila dodaten padec vrednosti evropskih obveznic. Zahtevana donosnost nemške 10-letne državne obveznice (obratno sorazmerna z vrednostjo) se je dvignila nad 1,10 %. Po dolgem času pa nekoliko izgublja dolar v primerjavi z ostalimi valutami, tako da je v primerjavi z evrom izgubil približno 2 % vrednosti in je zopet nad nivojem 1,07 dolarja za evro.

 

 

Mesečno poročilo za april 2022

 

Mesečno poročilo za april 2022

 

Naložbeni komentar – april 2022

Po tem, ko smo v marčevskem poročilu pisali o okrevanju na borzah, smo bili v aprilu priča novemu zdrsu indeksov. Najbolj spremljani ameriški delniški indeksi so dosegli najnižje nivoje v letošnjem letu. Kombinacija dejavnikov, kot so najvišja inflacija v zahodnih gospodarstvih po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaostrovanje denarne politike centralnih bank, nove motnje v oskrbovalnih verigah zaradi zapiranj na Kitajskem ter eskalacija napetosti med Rusijo in zahodom, je upočasnila gospodarsko rast ter iz delniških trgov začasno odgnala bika. Globalni indeks MSCI All Countries je v aprilu izgubil 3,49 %.

Največji poraženec je bil tokrat ameriški delniški trg, ki se ni mogel otresti slabih novic. Indeks S&P je zdrsnil za 4,50 %. Ameriške borze so postopoma izgubljale skozi celoten mesec. Takoj na začetku aprila je gibanje indeksov navzdol obrnila invertna krivulja zahtevanih donosov ameriških državnih obveznic, ki je povečala strah pred recesijo v ZDA. Pesimizem med vlagatelji so z vse ostrejšimi toni stopnjevali tudi v ameriški centralni banki, ki bo po trenutnih pričakovanjih trga ključno obrestno mero že letos dvignila do 2,5 % oziroma 3 %. To bi verjetno ublažilo inflacijske pritiske, a po drugi strani tudi ogrozilo že tako načeto gospodarsko rast. Proti koncu meseca so svoje k padcem dodala še nekatera izmed največjih ameriških podjetij, ki niso dosegla visokih pričakovanj vlagateljev. Vse skupaj je za tehnološki indeks Nasdaq, ki je v evrih izgubil 9 %, v dolarjih pa kar dobrih 13 %, pomenilo celo največji padec na mesečni ravni po oktobru 2008. Na drugi strani je še naprej močno pridobival na vrednosti ameriški dolar, ki se krepi na podlagi ostrejšega postopanja ameriške centralne banke ter dolarskega statusa varnega pristana v nemirnih časih na trgu. Medtem, ko je bilo potrebno še v letu 2021 za en evro odšteti več kot 1,22 dolarja, se vrednost evra trenutno giblje okrog 1,05 dolarja. Na skoraj 3 % je zrasla tudi zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice.

Sestava evropskega delniškega trga je precej drugačna od ameriškega. Delnice tehnološkega sektorja, ki so najbolj volatilne ter občutljive na spremembe makro okolja imajo manjšo utež, pomembnejšo vlogo pa imajo t.i. vrednostne delnice, ki sicer v časih ekspanzije rasejo počasneje, a so tudi bolj stabilne in odporne. V mesecu aprilu so bili tako padci v zahodni Evropi bolj zmerni. MSCI Europe je mesec zaključil z 1,08 % negativnega donosa. Obeti za evropsko gospodarstvo in posredno tudi delniški trg so močno odvisni od trajanja in končnega razpleta konflikta z Rusijo. So se pa v zadnjem obdobju pokazali premiki znotraj EU, ki se v primerjavi s preteklimi krizami zdi bolj enotna, zlasti pri zavzemanju za energetsko in prehransko neodvisnost ter fiskalno podporo za dosego svojih ekonomskih ciljev.

V zvezi s trgi v razvoju se po svetu krepijo težave zaradi kitajske politike ničelnega covida-19. Vse več podjetij poroča o zamudah pri dobavi, močno se dražijo stroški prevoza – cena za prevoz kontejnerja iz Kitajske v ZDA je v enem letu zrasla iz 6 na slabih 16 tisoč ameriških dolarjev. Zgovoren je podatek, da je trenutno eden od petih ladijskih kontejnerjev obtičal v pristaniščih širom sveta, stroški transporta pa predstavljajo več kot 7 % svetovnega BDP. Če se situacija ne bo kmalu umirila, bo to dodatno krepilo inflacijske pritiske. Sicer pa so se delniški trgi gospodarstev v razvoju aprila držali precej dobro, saj so bila vrednotenja tam že od prej zelo nizka, svoje je dodala še kitajska vlada, ki obljublja zajetno podporo domačemu gospodarstvu. Blestijo pa v letošnjem letu trgi izpostavljeni izvozu surovin. Brazilski delniški trg je v 2022 pridobil že več kot 20 %. Indeks MSCI BRIC je mesec končal bolj ali manj brez sprememb.

Slovenski indeks SBITOP je v aprilu izgubil slabe 3 % vrednosti. Največ je k padcu botrovala Krka, ki je izgubila slabih 6 %. Indeks širšega področja Balkana je na mesečni ravni izgubil slab odstotek vrednosti.

 

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Mesečno poročilo za marec 2022

 

Naložbeni komentar – marec 2022

Globalni delniški indeksi so po bolečem vstopu v leto 2022 v drugi polovici marca okrevali. Indeks MSCI All Countries je mesec sklenil z 3,07 % donosa, a kljub marčevskemu okrevanju, je bilo prvo četrtletje letošnjega leta za večino spremljanih delniških trgov najslabše v zadnjih dveh letih. Ameriška centralna banka Fed je prvič po letu 2018 dvignila ključno obrestno mero ter tako začela cikel zaostrovanja monetarne politike. Za zategovanje denarne politike so se po pričakovanjih odločili tudi pri ECB in nekaterih centralnih bankah gospodarstev v razvoju. Kljub znakom pregretega gospodarstva, sta vojna v Ukrajini in ponudbeni šok premešala karte, ter uradnike centralnih bank postavila pred težko nalogo krmarjenja denarne politike v okolju sočasno visoke inflacije in napovedane upočasnjene gospodarske rasti.

Gibanje delniških trgov pomembno zaznamuje psihologijo vlagateljev. V situacijah, ki pretresejo javnost, se trgi pogosto odzovejo neracionalno. Tako smo bili ob začetku epidemije koronavirusa priča padcem tečajev v IT sektorju, čeprav je zaprtje gospodarstev prineslo močan veter v jadra za poslovanje večine tehnoloških podjetij. Podobno je bilo tudi ob začetku invazije Rusije na Ukrajino, saj je v prvih dneh vojne večina trgov izgubila tla pod nogami, a tudi ob tokratni krizi bo vpliv na posamezne segmente zelo različen. Vlagatelji na ameriškem trgu, ki je v primerjavi z Evropo precej manj navezan na Rusijo, so tako v preteklih treh tednih ocenili, da je bila reakcija ob napadu Rusije na Ukrajino pretirana, sledil je odboj tečajev delnic na Wall Streetu. Za optimizem so še naprej skrbele tudi številke s trga dela v ZDA, saj je brezposelnost padla na zgolj 3,6 %. Indeks MSCI USA je v marcu zabeležil 4,53 % rasti.

Tudi v Evropi trg dela ostaja robusten. Da zaenkrat gospodarska aktivnost kljub vse višji inflaciji še ne peša, kažejo podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Prav nasprotno je zaradi vsesplošno višjih cen znatno upadel indeks zaupanja potrošnikov, ki prikazuje stopnjo optimizma potrošnikov glede stanja gospodarstva. Z vrha EU opozarjajo, da bo pred vojno napovedana 4 % gospodarska rast v 2022 zelo težko dosegljiva. Indeks zahodno evropskega trga MSCI Europe je v marcu zaostal za rastjo v ZDA ter mesec sklenil z 0,42 % donosa.

Še precej slabše so se odrezali trgi v razvoju. Indeks MXBRIC je marca izgubil slabih 5 %. Celotno prvo četrtletje je bilo nenaklonjeno kitajskemu trgu, kjer se spopadajo z izbruhi koronavirusa in upočasnjeno gospodarsko rastjo. Proti koncu meseca je uradni Peking naredil pomemben korak k razrešitvi vprašanja glede kitajskih podjetij na ameriški borzi, kar je nekoliko omililo padce. Trenutno kaže, da bo kitajska vlada dovolila objave podatkov s katerimi bi podjetja, ki kotirajo na borzah v ZDA, zadovoljila ameriške računovodske standarde. Pri tem naj bi bila izvzeta podjetja v državni lasti in nekatera tehnološka podjetja, ki razpolagajo z občutljivimi podatki.

Odlično se je pobrala domača borza, saj je indeks SBITOP v marcu pridobil kar 7,53 %. Vlagatelji so izkoristili razprodajo delnic Krke, ki je od lokalnega dna v začetku marca do konca meseca marca pridobila skoraj 20 %.  Napovedi zajetnih dividend v letošnjem letu so spodbudile rast cen delnic Petrola, Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje.

 

 

Po tem, ko je ob začetku vojne v Ukrajini konec februarja in v začetku marca zahtevana donosnost obveznic začasno padla, smo bili v drugi in tretji dekadi preteklega meseca zopet priča strmi rasti zahtevanih donosov državnih obveznic v razvitih gospodarstvih. K padcu cen na obvezniškem trgu (cena obveznice in zahtevana donosnost se gibata obratno sorazmerno) v veliki meri botruje inflacija, ki vztrajno presega vse napovedi, in centralne banke sili v zaostrovanje monetarne politike. Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo za trg obveznic v ZDA celo najslabše po letu 1980. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice, ki je bila od leta 2019 vse do letošnjega januarja v negativnem območju, je konec marca znašala okrog 0,5 %.

 

 

Generali Growth Equity Fund v procesu pridobivanja svoje naložbe v družbi Zobozdravstvo Diamant, Celje

 

 

Zobozdravstvo Diamant d.o.o. je največji zasebni dentalni center v Sloveniji, s sedežem v Celju, ki trenutno obratuje z 10 zobozdravniškimi stoli. Glavne dejavnosti podjetja so protetika, ortodontika, implantologija, zobna konzervativa in endodontija. Podjetje ima jasno izdelano strategijo poslovanja, v kateri je središče stranka – pacient, in napredne visokotehnološke instrumente ter materiale, ki pacientom zagotavljajo najkvalitetnejše storitve po principu vse na enem mestu, vključujoč zdravstveno–funkcionalni in estetski vidik.

Z vstopom sklada v lastniško strukturo se bo družba Zobozdravstvo Diamant finančno okrepila in pridobila dodatno strokovno podporo ter izkušnje na področju širitve dejavnosti, s čimer se bo vodilni položaj pri izvajanju visokokakovostnih zobozdravstvenih storitev še okrepil.

Sklad skupaj z ustanoviteljem, ki ostaja v lastniški strukturi, načrtuje širitev centra po Sloveniji. S tem bo Zobozdravstvo Diamant svoje visokokvalitetne storitve približalo širši množici v Sloveniji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Zobozdravstvo Diamant, d.o.o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

Kaj lahko kot vlagatej, ko v bližini divja vonja, naredim za svoje naložbe?

 

 

V tej poplavi negativnih novic se mnogi vlagatelji sprašujejo, kaj narediti s svojimi naložbami.

Prva stvar, ki jo morate storiti, je, da ohranite trezno glavo in imate razpršen portfelj.

Pri 91 letih ima investicijska legenda WarrenBuffett veliko izkušenj s krizami, zato je vredno upoštevati njegova priporočila.

Zelo znan je njegov rek, ki pravi: “Bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepni, ko se drugi bojijo”. Zanj je značilen nasproten pristop k trgovanju, ko vlagatelji panično prodajajo, on pa poceni kupuje. To bo storil tudi, če vojna v Ukrajini preraste v novo hladno vojno ali celo tretjo svetovno vojno. Ena stvar, o kateri je Buffet prepričan, je, da bi se vrednost denarja ob izbruhu večje vojne zmanjšala. To se je zgodilo med praktično vsako vojno, zato bi bilo imeti denar zadnja stvar, ki bi si jo lahko želeli med vojno.

Buffett je svoje prve delnice kupil pri komaj 11 letih, in sicer spomladi 1942, ko je bila druga svetovna vojna v polnem teku. Če bi takrat vložil enak znesek v zlato, bi imel zdaj bistveno manj kot z naložbo v indeks S&P 500. Delnice so na dolgi rok veliko boljša naložba kot zlato. Vse, kar je bilo takrat treba storiti, je bilo verjeti, da bo ameriško gospodarstvo premagalo trenutne težave in okrevalo.

Borza je vedno korak pred svetovnimi dogodki

Zgodovinsko gledano so borze pred izbruhi vojn vedno padle, nato pa so se pogosto opomogle. Negotovost, kaj se bo zgodilo, povzroča več nemirov kot dejanski izbruh vojne.

V prvih šestih mesecih po izbruhu prve svetovne vojne je vodilni ameriški indeks Dow Jones padel za več kot 30 odstotkov. Posledično je bila borza celo zaprta za pol leta, podobno kot se trenutno dogaja v Rusiji. Nič ni delovalo. Dow Jones se je nato samo leta 1915 povečal za skoraj 90 odstotkov, do konca vojne leta 1918 pa za več kot 40 odstotkov. Dow Jones je dosegel celo dobiček med drugo svetovno vojno. Leta 1945 je bil Dow Jones za celih 50 odstotkov višji kot leta 1939.

Borza je vedno pred svetovnimi dogodki in se odziva na morebitne prihodnje scenarije. To je bilo mogoče videti tudi na primeru koronakrize pred dvema letoma, ko so strmoglavili tečaji delnic za več kot 30 odstotkov. Takrat še nihče ni mogel slutiti, kakšne gospodarske posledice bo koronakriza zares imela na svet. Toda na borzah je že vladala panika. Predvsem institucionalni vlagatelji se na takšne novice hitro odzovejo, na veliko prodajo delnice in tako sprožijo verižno reakcijo. Nato panično odreagirajo še zasebni vlagatelji.

Prihodnji razvoj je zato vedno vključen v ceno delnice. Konec koncev, ko vlagamo, se osredotočamo na prihodnost in ne na preteklost

Kako naj se torej vlagatelji in varčevalci odločijo v teh kriznih razmerah?

Vlagatelji na delniških trgih naj ostanejo mirni in naj ne reagirajo panično. Strah in pohlep na borzi nista dobra svetovalca. Kdor sredi krize proda svoje vrednostne papirje, bi lahko zamudil nov vzpon na borzi. Če imate na razpolago dolgoročno naložbeno obdobje, lahko padce na delniških trgih vidite celo kot priložnost. Eno najpomembnejših pravil pri vlaganju je, da so naložbe čim bolj razpršene, na primer v delnice, vzajemne sklade, zlato, nepremičnine itd. Namesto vlaganja v številne posamezne delnice, so naložbe v globalne delniške trge idealne za široko diverzifikacijo in so osnova portfelja vrednostnih papirjev.

Kdor mesečno varčuje v vzajemnih skladih, naj varčuje naprej. Če pa še niste varčevalec na delniških trgih, pa je zdaj vsekakor smiselno razmisliti o tem koraku. Pri mesečnem varčevanju pride do tako imenovanega učinka povprečnih stroškov, če na primer redno vlagate določen znesek v delniške naložbe prek varčevalnega načrta, boste dobili v času krize, torej ko tečaji padajo, več enot za svoj kapital. Dolgoročno se bodo oblikovale povprečne nakupne cene in se vam ni treba spraševati, kdaj je idealen čas za vstop ali izstop.

Če ste dolgoročni vlagatelj, vam torej v kriznih razmerah ni treba storiti ničesar. Morda bi bilo bolje izkoristiti trenutek, da ponovno razmislite o lastni naložbeni strategiji in preverite ali se vaš delniški portfelj ujema z vašim profilom tveganja.

 

 

Do konca aprila s 50 % NIŽJIMI VSTOPNIMI STROŠKI!

 

 

Do konca aprila vam nudimo 50 % nižje vstopne stroške

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 15. 3. 2022 po 0.01 uri pa do 1. 5. 2022 do vključno 0.01 ure zjutraj, bo družba za upravljanje v navedenem obdobju zaračunala 50 % vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

Posvetujte se s strokovnjaki

Izberite svojega finančnega svetovalca in se dogovorite za brezplačni osebni posvet. SPOZNAJTE SVETOVALCE in izberite BREZPLAČNI termin v naši poslovalnici ali prek spleta