KD Skladi ponovno najboljša slovenska družba za upravljanje z najboljšim upravljavcem premoženja

 

V devetletni zgodovini podeljevanja nagrad, s strani revije Moje finance, je naziv najboljšega upravljavca premoženja šestkrat pripadel upravitelju iz družbe KD Skladi, letos že četrto leto zapored. Štirje upravitelji ekipe upraviteljev KD Skladi, najboljše družbe za upravljanje, pa so bili uvrščeni med top 10 upravljavcev premoženja v Sloveniji: Primož Cencelj, najboljši upravljavec premoženja 2018, je zasedel 2. mesto, Aleš Lokar, najboljši upravljavec premoženja 2017, je zasedel 3. mesto, David Zorman, najboljši upravljavec leta 2010, je zasedel 5. mesto in Sašo Šmigić je zasedel 9. mesto. KD Skladi smo bili ponovno prepoznani kot najboljša družba za upravljanje v petletnem obdobju. Nagrajeni smo bili tudi s sedmimi kipci Zvezdonos – ki jih prejmejo skladi z najboljšo oceno, petimi zvezdicami, in so pokazatelj odličnosti upravljanja premoženja.

Nagrade in podeljene zvezdice skladom za tri- in petletno obdobje predstavljajo najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in so odraz največje odličnosti upravljanja skladov.

 

Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:

Za triletno obdobje:

KD Bond, obvezniški – EUR

KD Rastko, evropski delniški sklad

KD Vzhodna Evropa, delniški

Za petletno obdobje:

KD Galileo, mešani fleksibilni sklad

KD Rastko, evropski delniški sklad

KD Vzhodna Evropa, delniški

KD Bond, obvezniški – EUR

 

Foto: Jure Makovec

 

Luka Flere, CFA, je direktor naložbenega sektorja družbe KD Skladi in upravitelj premoženja sklada KD Vzhodna Evropa. Ob prejemu naziva najboljšega upravljavca premoženja po izboru revije Moje Finance in nagrade, ki mu jo je izročil dr. Andrej Bertoncelj, Minister za finance, je povedal: »Ta nagrada je še ena potrditev, da delamo dobro. Upravljanje premoženja je skupinsko delo. Smo vrhunsko uigrana ekipa, ki si vedno prizadeva delati premišljeno, v korist našim vlagateljev. Naša ključna prednost je prav skupen potencial celotne ekipe«.

 

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladi je povedal: »Ponosni smo, da delamo v taki ekipi, kjer je zmagovalna miselnost ena od temeljnih vrednot. Z rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Naši uspehi so plod dela in zagnanosti vseh zaposlenih«.

 

 

 

 

Visoki dividendni donosi bodo vztrajali tudi letos

Po domače povedano, Evropska centralna banka bo še najmanj dve leti zagotavljala poceni denar oziroma skrbela za nizke obrestne mere. To seveda pomeni, da predvsem dobra oziroma željna inflacija ne dosega ciljev, gospodarska rast, predvsem v Zahodni Evropi, pa ostaja šibka. Temu lahko dodamo še negotovosti okoli brexita in takšna odločitev evropskih centralnih bankirjev ne bi smela presenetiti nikogar več. Kakšne so implikacije tega ukrepa za delniške trge, predvsem za Ljubljansko borzo?

Matematika je jasna, torej najprej zapišemo dejstva. Dividende družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so se že lani sukale od 5 (Petrol) do 14 odstotkov (Telekom). Lansko poslovanje, ki se odslikava v letošnjih dividendah, je bilo še boljše. Zavarovalnica Sava je, denimo, imela kar 38 odstotkov višji čisti dobiček kot v letu 2017 in po zdaj znanih podatkih v borznem indeksu SBI TOP ni podjetja, ki bi lani ustvarilo manjši dobiček kot leto prej. Tako lahko z veliko gotovostjo zapišem, da kljub trenutno še ne objavljenim predlogom letošnjih izplačil dividende ne bodo nižje kot lani.

Petrol, ki je že sporočil predlagano dividendo v višini 18 evrov po delnici, bo tako izplačal dva evra ali dobrih 12 odstotkov več kot lani. Pri tržni ceni delnice, ki kotira na Ljubljanski borzi, to pomeni več kot petodstotni donos. In Petrol tradicionalno izplačuje eno izmed slabših dividend med borznimi blue chipi.

Če se zdaj vrnemo na začetek tega zapisa, se lahko spomnimo, da bančni depoziti danes ne prinašajo tako rekoč nobenih obresti in tako bo vsaj še prihodnji dve leti. Vendar pa ta finančna anomalija na Ljubljanski borzi ni nekaj novega, temveč je to realnost, ki traja že nekaj let. Apatija vlagateljev, ki lastnikom slovenskih delnic prinaša v primerjavi z alternativnimi naložbami nadpovprečne donose že nekaj let, je težko razumljiva racionalnim finančnikom. Na razvitih trgih se tovrstna arbitraža zapira z odkupi lastnih delnic, za katere ob takšnih izrednih okoliščinah kotirajoče družbe namenjajo tako rekoč večje zneske kot za investicije v nove proizvodne kapacitete. Odvisno seveda od razlike med tržno vrednostjo in tisto, ki jo lastniki (delničarji) ocenjujejo za pravo.

Te miselnosti na žalost v Sloveniji ni, saj ni pravih lastnikov naših paradnih konjev, manjšinski delničarji pa proti državnim lastnikom (skladom) praviloma nimajo nobene moči. Za ilustracijo lahko napišemo, da so odkupi lastnih delnic formalnopravno omogočeni, vendar se kljub takim sklepom ne izvršujejo. Žalostna primera opisanega stanja sta Petrol, še bolj pa Cinkarna Celje. Zadnja ima na bančnih računih desetine milijonov evrov, ki prinašajo negativne obrestne mere oziroma v najboljšem primeru ničelni donos. Sklep skupščine Cinkarni Celje omogoča kupovanje lastnih delnic po cenah od 250 do 300 evrov, vendar uprava skupščinski sklep ignorira. Vsak finančno celo nepismen bralec najbrž ve, da je približno desetodstotni dividendni donos, ki ga prinaša delnica Cinkarne Celje, višji od ničelne ali celo negativne obrestne mere, ki jo za svoj depozit dobi družba na banki.

 

Objavljeno v časniku Delo, 18. marec 2019.

Evropske banke in ECB

 

Čeprav je ECB napovedala nova likvidnostna posojila evrskim bankam, imenovana TLTRO III, so podrobnosti teh posojil razočarale vlagatelje in ponovno smo videli eksodus evropskih finančnih delnic. Te ostajajo na zelo nizkih vrednotenjih, a vlagatelji se sprašujejo, kaj bo tisti katalizator, ki bo spremenil odnos vlagateljev do tega nepriljubljenega sektorja, pa čeprav finančne delnice s 18,6-odstotnim deležem z naskokom najpomembnejšo utež v evropskem delniškem indeksu.

Srž problema je seveda sama retorika ECB. V samo nekaj mesecih smo prešli z relativno optimističnega pogleda na stanje evropskega gospodarstva v skoraj panično obnašanje. Po drugi strani pa so ukrepi ECB razočarali, saj so manj globoki kot pri prejšnjem krogu likvidnostnih posojil. Ročnost tokratnih posojil je le 2 leti, vlagatelje pa boli predvsem odmik od normalizacije obrestnih mer, ki bodo ostale globoko v negativnem območju še vsaj prvo četrtletje leta 2020. Negativne obrestne mere namreč ob vse večjih pritiskih na druge storitve (provizije, itd.) onemogočajo profitabilno poslovanje bank. Po drugi strani vse strožja regulacija in konkurenca ter potreba po digitalizaciji krepijo stroške in investicije. To povečuje odvisnost bank od poceni posojil ECB ter veča tveganje, da bodo banke v prihodnosti zopet morale reševati davkoplačevalce, oboje pa je v javnosti zelo nepriljubljena tema in politiki se jo raje izogibajo. ECB je s politiko nizkih obrestnih mer ter likvidnostnega sproščanja povsem sploščila krivuljo dolgoročnih obrestnih mer, s čimer bankam onemogoča dostojen donos na kapital, s tem pa se vračamo v povratno zanko odvisnosti od ECB in nekoč v prihodnosti od davkoplačevalcev.

Posledično banke iščejo alternativne rešitve za probleme, na katere morajo najti odgovore predvsem politiki (kako pospešiti gospodarsko rast v Evropi). Vidimo, da nemška politika pritiska za združitev dveh največjih nemških bank, Deutsche bank in Commerzbank. Prihodnja uspešnost nove banke temelji predvsem na zniževanju stroškov, dejstvo pa ostaja, da le redko združitev dveh bolnikov ustvari novo uspešno podjetje. Druge banke odprodajajo hčerinske družbe na trgih, ki jih ne zanimajo, slabe kredite in še naprej nižajo stroške ter zapirajo poslovalnice. Vse to lahko vidimo tudi v Sloveniji. A to je zgolj vrtenje znotraj začaranega kroga. Rešitev bi bila predvsem sprememba politike zelo nizkih dolgoročnih obrestnih mer. Tudi povprečen evropski varčevalec in predstavnik srednjega razreda ima večino svojega premoženja v depozitih, ki zgodovinsko gledano še nikoli niso prinesli tako malo denarja. ECB po zadnjih pojasnilih napoveduje, da bodo to obdobje podaljšali krepko v leto 2020.

Povzetek tiskovne konference ECB je bil tako negativen za banke. Likvidnost bodo bankam sicer zagotavljali, a pod manj ugodnimi pogoji kot do sedaj. Obenem ne bodo storili nič, kar bi izboljšalo pogoje poslovanja, saj dolgoročne obrestne mere ostajajo rekordno nizke in blizu ničle. Katalizatorja, ki bi spremenil mnenje vlagateljev o evropskih finančnih delnicah, tako za zdaj ni na vidiku, kar v praksi pomeni, da bodo evropski delniški trgi verjetno še naprej zaostajali za globalnimi in predvsem za ameriškimi.

 

Vabilo na dogodek “Kako naj mala in srednja podjetja izkoristijo val rasti nove tehnološke revolucije”

 

Pridružite se nam na brezplačnem poslovnem dogodku, ki ga PwC Slovenija in KD Skladi pripravljamo v sodelovanju z Združenjem Manager in Novo Ljubljansko banko v četrtek, 21. marca 2019, od 8.30 do 12.30 v Best Western Premier Hotelu Slon (Slovenska cesta 34, Ljubljana; Kavarna I in II, 1. nadstropje).

 

Program:

8.30 – 9.00 Registracija udeležencev in druženje pred dogodkom

9.00 – 9.15 Uvodni pozdrav

Luca Martini, partner, vodja poslovnega svetovanja za JV Evropo, PwC d. o. o.
Luka Podlogar, predsednik uprave, KD Skladi d. o. o.

9.15 – 9.20 Mala in srednja podjetja v Sloveniji: V kakšni kondiciji so in kaj jih čaka?

Sanja Savič, vodja oddelka za pravno svetovanje, PwC Slovenija d. o. o.

9.20 – 9.45 Kako najbolje pripraviti podjetje, da je kar najbolj:
a) pripravljeno na morebitne negotovosti v poslovanju,
b) zanimivo za potencialne investitorje?

Franci Tušek, višji manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija d. o. o.
Primož Rozman, višji manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija

9.45 – 10.30 Okrogla miza: Se negotovost v poslovanju povečuje? Ste pripravljeni?

Marko Lukić, direktor, Lumar IG d. o. o.
Saša Mrak, izvršna direktorica, Združenje Manager
Petra Melanšek, direktorica, Vivapen d. o. o.
Jan Borko, manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija d. o. o.
Stanko Ciglarič, pomočnik direktorja, Elaphe d. o. o.

Voditeljica: Maja Derčar, Radio Slovenija

10.30 – 10.50 Odmor za kavo in mreženje

10.50 – 11.40 Okrogla miza: Sklad lastniškega kapitala: Kako upravljati rast podjetja?

Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala, KD Skladi, d. o. o.
Andrej Lasič, pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo in direktor Poslovanja s ključnimi komitenti, NLB d. d.
Davor Jakulin, generalni direktor, Atech elektronika d. o. o.
Peter Čas, generalni direktor, Steklarna Hrastnik d. o. o.

Voditeljica: Maja Derčar, Radio Slovenija

11.40 Zaključek in druženje

Veselimo se druženja z vami!

 

R.S.V.P. Ker je število udeležencev omejeno, vas prosimo, da vašo udeležbo na dogodku potrdite na e-naslov si.events@si.pwc.com najkasneje do torka, 19. marca 2019.

 

Mesečno poročilo za februar 2019

 

Mesečno poročilo za februar 2019

 

Naložbeni komentar – februar 2019

Globalni delniški trgi so v februarju nadaljevali z rastjo. Delniški trgi so se tako v Evropi kot tudi v ZDA podražili za skoraj 4 %, merjeno z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Trgi v razvoju so z rastjo tokrat nekoliko zaostajali.

Na ameriškem delniškem trgu se je nadaljevala rast iz januarja. Nivo glavnih delniških indeksov se je tako vrnil na nivo pred decembrskim padcem. Največje donose so vlagatelji dosegli z naložbami v tehnološkem sektorju. Zadnji podatki kažejo na gospodarsko rast 3,1 % na letni ravni. Stopnja brezposelnosti se je sicer nekoliko zvišala, in sicer na 4 %. Dvig brezposelnosti je posledica večjega vstopa ljudi na trg dela. Drugi podatki še vedno nakazujejo na močan trg dela v ZDA. Inflacija je upadla na 1,6 % na letni ravni, kar je najnižje po juniju 2017. Raziskave Univerze v Michiganu so v februarju pokazale višje zaupanje potrošnika kot v januarju. Bolj obetavno prihodnost kažejo tudi raziskave zaupanja med podjetji v storitveni panogi. Farmacevtski gigant Bristol-Myers je dal prevzemno ponudbo za biofarmacevtskega velikana Celgene. Sprejem ponudbe v višini 74 milijard dolarjev bi pomenil enega največjih prevzemov v farmacevtski panogi. V Evropi so najvišjo rast zabeležila industrijska podjetja in podjetja iz panoge zdravstva. Gospodarska rast v evroobmočju se je po zadnjih podatkih znižala na 1,2 % na letni ravni, kar je najnižje v zadnjih letih. Stopnja brezposelnosti je po zadnjih podatkih Evropskega statističnega urada znašala 7,9 %. Potrošniško zaupanje se je nekoliko izboljšalo, toda je še vedno pod nivoji iz začetka lanskega leta. Skupni indeks PMI, ki kaže optimizem med podjetji, je v februarju znašal 51,4 točke oziroma 0,4 točke več kot januarja, ko je bil na večletnem dnu. V Veliki Britaniji je laburistična stranka nekoliko popustila s svojimi zahtevami okoli izstopa iz EU in najverjetneje bo rok za izstop in nadaljnja pogajanja podaljšan. Pozitivne novice so vplivale na podražitev britanskega funta tako proti dolarju kot tudi proti evru. Tečaj je bil na koncu meseca 0,86 funta za evro, kar je najvišje po pomladi 2017.

Trgi v razvoju so pridobili nekaj manj kot 2 %. Rast je prišla z največjega trga, Kitajske, kjer so se delnice podražile za približno 4 %. Na drugi strani so se naložbe v Braziliji in Rusiji pocenile, medtem ko je indijski trg ostal dokaj nespremenjen. Zaupanje podjetij na Kitajskem se je v februarju zmanjšalo.

Trgi v regiji so v mesecu pridobili nekaj več kot 6 %. Razlog za to rast je več kot 10 % podražitev delnic v Romuniji, največjem trgu v regiji. Drugi trgi so po donosu zaostajali za večino evropskih držav. Slovenski borzni indeks je v mesecu pridobil le nekaj več kot odstotek. Najbolj so se zvišali tečaji delnicama Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav. Oba sta mesec zaključila več kot 5 % višje. Pocenitev, večjo od 5 %, smo zabeležili pri delnicah Cinkarne Celje in koprske Intereurope.

 

Kitajska niža davke in spodbuja zadolževanje

 

V nasprotju s preteklimi leti, ko je bila ciljna gospodarska rast opredeljena točkovno (npr. 6,5 odstotka), so letos želeno gospodarsko rast opredelili s pasovnim razponom. Skladno s to usmeritvijo naj bi kitajska ekonomija letos rasla z med 6- in 6,5-odstotno stopnjo rasti.

Negativne posledice trgovinske vojne z ZDA že nekaj časa na svoji koži čutijo izvozno usmerjena podjetja, negativni učinki pa se kažejo tudi že na zaupanju tako podjetij kot potrošnikov, ki so v strahu pred globljo krizo postopoma že začeli zategovati pasove. To seveda ni ušlo budnemu očesu centralne partije, ki je na to odgovorila z občutnim znižanjem davčne obremenitve podjetij. Za letos so napovedali znižanje stopnje davka na dodano vrednost v predelovalni dejavnosti s 16 na 13 odstotkov, za 1 odstotno točko (z 10 na 9 odstotkov) pa so znižali davčno obremenitev tudi za transportni in gradbeni sektor. Skupaj naj bi na letni ravni kitajska podjetja v najbolj ranljivih segmentih samo iz naslova nižjih davščin »prihranila« nekaj manj kot 300 milijard ameriških dolarjev. Dodatna fiskalna spodbuda bo prišla iz naslova večje investicijske dejavnosti, ki jo nameravajo zagnati s pomočjo izdaje dodatnih dovolilnic za povečanje zadolževanja posameznih provinc in lokalnih skupnosti v višini 320 milijard ameriških dolarjev.

Glede na to, da oba ukrepa financira država, se bo proračunski primanjkljaj Kitajske letos povzpel na 2,8 odstotka BDP (s čimer bi Kitajska še vedno izpolnjevala maastrichtski kriterij). Pozitivne novice prihajajo tudi iz pogajanj med ZDA in Kitajsko glede pogojev blagovne vojne, kjer zdaj prevladuje mnenje, da smo že zelo blizu koncu lani začete trgovinske vojne. Vse to je najverjetneje glavni razlog, da je v letošnjem letu kitajski delniški trg med najdonosnejšimi na svetu.

Je staranje prebivalstva priložnost ali nevarnost?

 

V zadnjem desetletju se sicer število mlajših od pet let ne znižuje več, še vedno pa se povečuje število starejšega prebivalstva. Ti tako več denarja namenjajo varčevanju in varnejšim naložbam, kar posledično znižuje raven investicij. Podjetja, ki potrebujejo več kapitala, do tega težje dostopajo. To se med pomembnejšimi trgi delno odraža tudi na kapitalskih trgih v Evropski uniji. Delniški trgi že dlje časa stagnirajo, inflacija se vrti okoli ničle, nova podjetja na borznem parketu pa so redka. Po drugi strani se razmere v zdravstvenih ustanovah poslabšujejo, čakalne vrste se daljšajo, primanjkuje postelj v domovih za ostarele. Primanjkuje tudi zdravstvenega osebja in ljudi, ki skrbijo za starejše.

Nekoliko boljše razmere so v Združenih državah Amerike, kjer pritok migrantov v zadnjih letih omogoča ohranjanje nekoliko boljše demografske slike. Pri njih je problem drugje. Starejšemu prebivalstvu je bilo v zadnjih dveh desetletjih obljubljeno preveč. Težava z njihovim pokojninskim sistemom je z vsakim letom večja. Teh obljub ameriška država ne more zagotoviti, zato bo morala pravice v prihodnosti zmanjšati. To pa lahko pretrese družbo in vpliva na prihodnje naložbene politike državljanov. V podobni godlji je tudi Japonska, kjer projekcije kažejo, da se bo število prebivalstva v naslednjih štiridesetih letih znižalo za okoli 30 odstotkov. Tudi pri nas domači kapitalski trg ne uspe generirati dovolj povpraševanja, zaradi česar se cene delnic vrtijo na isti ravni že več kot dve desetletji.

Vsa podjetja, ki jim bo uspelo zagotoviti storitve in proizvode za starejšo populacijo, se bodo v prihodnosti razvijala. Veliko teh podjetij je v sektorju farmacije in zdravstva. Na račun staranja se bodo poslabšali številni ekonomski kazalci, problem pa bo postajal vedno večji. Države, ki se bodo s tem uspešno soočile z avtomatizacijo in novimi tehnološkimi rešitvami, bodo tudi v prihodnosti generator rasti.

 

Denarni val

Ko smo že pri negativnih obrestnih merah, lahko v Evropi opazujemo, da je to postalo kar nova normalnost. Če smo še pred časom lahko pričakovali, da bo leto 2019 leto normalizacije obrestnih mer, bi nas zdaj to že močno presenetilo. Zahtevane donosnosti različnih ročnosti, ki se v zadnjih dneh približujejo dnu, nekako sporočajo zgodbo, da bo do splošnega krčenja evropske ekonomije prišlo prej, preden bi ECB prvič dvignila svoje obrestne mere. Če je Italija zaradi političnega kaosa že zdaj v tehnični recesiji, se ji je Nemčija izognila za kakšen milimeter. Glede na evropske indekse zaupanja pa lahko v naslednjih kvartalih pričakujemo, da bo sledila še marsikatera država. V javnofinančnem smislu bi si v Sloveniji mogoče želeli, da nova vlada ne bi tako pohitela z dvigi svojega načrtovanega trošenja. Majhno odprto gospodarstvo je še toliko bolj odvisno od globalnih tokov.

Ni treba biti doktor znanosti, da razumeš, da lahko v primeru recesije naših največjih dveh trgovinskih partneric nekaj podobnega pričakujemo tudi v Sloveniji. Verjetno se marsikateri podjetnik že sprašuje, od kod padec naročil. A ko se že napovedi mračijo, lahko politiki izkoristijo svoj trenutek. ZDA, Kitajska in EU lahko dosežejo neki dogovor in za nekaj časa zaprejo poglavje trgovinskih vojn. Logični preblisk bi se moral zgoditi tudi v Veliki Britaniji, katere nadzorovani izstop iz EU (oziroma vztrajanje v Uniji) bi evropske ekonomije postavil nazaj na tirnice rasti, ki so posledično tudi garancija za mir. V tem svetu negotovosti se je še enkrat izkazalo, da staviti na enega konja ni nikoli dobro. Misliti strateško pa je modro.

V zadnjih kvartalih »dol-gor« je glavno vlogo odigral dobro razpršen portfelj, oblikovan na podlagi ciljev, časovnega horizonta in drugih omejitev varčevalca. Slednje je tudi v prihodnosti na mestu, saj daje desko (podporo) za surfanje.

 

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 20. februar 2019

Obvestilo o konstitutivni seji nadzornega sveta

 

KD Skladi, d. o. o., Dunajska 63, Ljubljana, ki upravlja KD Krovni sklad, na podlagi 214. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. l. RS, št. 31/15 s spremembami) obvešča, da so člani nadzornega sveta KD Skladi, d. o. o., na konstitutivni seji dne 18. 2. 2019 za predsednika nadzornega sveta družbe izvolili Josefa Beneša, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa Aljošo Tomaža. Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

 

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

 

 

Varovalo je le dobro razpršen portfelj

Prvo pravo obdobje normalizacije smo doživeli v zadnjem kvartalu lanskega leta. Pa še ta ni bila čisto absolutna, saj so angleška, evropska (ECB) in japonska centralna banka še naprej neto kupovale obveznice na trgu. Res pa, da so bili vplivi na pričakovanja o prihodnji monetarni politiki precej trdnejši, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Ameriška centralna banka (Fed) je vztrajala s ciklom zviševanja obrestnih mer ter z zniževanjem svoje bilance. Prav tako je ECB držala obljubo, da bo konec leta končala z neto odkupi obveznic. S tem so nekako signalizirali začetek konca negativnih obrestnih mer.

Ko pa so deležniki na trgu sprevideli, da se »zabavna« zgodba počasi zaključuje, se je na trgu zgodil pravi pogrom. Doživeli smo prvo pravo korekcijo na delniških trgih, ameriški delniški indeks je upadel za slabih 14 odstotkov, kreditni pribitki podjetniških obveznic pa so se zvišali za 20 odstotnih točk, cena nafte je zagrmela za slabih 30 dolarjev na sod. Znižale so se tudi netvegane obrestne mere, na primer desetletna nemška obveznica, ki se je znižala za 23 odstotnih točk na 0,24 odstotka konec leta.

Na tej točki se je smiselno vprašati, zakaj se je to zgodilo. Akterji na finančnih trgih so hitro poiskali razloge. Te lahko najdemo predvsem v ohlajevanju globalne ekonomije, ki naj bi bila posledica trgovinskih vojn, povečanega političnega tveganja in zmešnjave okoli britanskega izhoda iz Evropske unije. Skratka, tveganja, ki smo jih spremljali skozi celo lansko leto. Zato dilema v meni ostaja, ali so to res pravi vzroki. Nekako se mi dozdeva, da smo bili bolj priča četrtletju »kvantnega zategovanja«, ker so se tečaji vrnili v neko bolj »pošteno« okolje. Je pa odtegnitveni sindrom sitna reč in tisti, ki so navajeni omame, to dobro poznajo.

Tako so se pritiski na Fed na začetku leta zelo stopnjevali. Guverner Powell pa je na prvem zasedanju v letu povsem podlegel pritiskom in ustavil cikel zviševanja obrestnih mer, skrajšal čas zmanjševanja bilance in njeno končno višino povečal. Šel pa je še dlje, saj je spet odprl možnost za povečevanje bilance kot ukrep monetarne politike. Lahko bi rekli, da je skozi zadnja vrata pripeljal »kvantitativno sproščanje« oziroma QE.

Končni račun je bil »žurerski« začetek leta. Vsi tečaji so se zvišali, presenetljivo tudi pri netveganih obveznicah. Po drugi strani zgoraj omenjena tveganja še vedno obstajajo nespremenjena. Poleg tega ankete kažejo, da rast globalne ekonomije še vedno izgublja moč. Nekatere evropske države (Italija, Nemčija) pa so že v okolju ohlajanja.

Nad trgom se je spet pojavil dvom o vzdržnosti evforije in smiselnosti rasti vseh tečajev, saj so v primeru recesije tečaji tveganih instrumentov precenjeni, v nasprotnem primeru pa to velja za tečaje netveganih instrumentov. V kontekstu osebnega portfelja je dobro varovalo le pametno razpršen portfelj.

 

 

Objavljeno v časniku Delo, 18. februar 2019.