Vroče poletje na kapitalskih trgih

Tako je tudi mednarodna bonitetna agencija Standard & Poor’s zvišala bonitetno oceno Slovenije iz A+ na AA- s stabilnimi obeti.

               Vir: SURS in Banka Slovenije

Na drugi strani Atlantika pa so nove grožnje ameriškega predsednika Trumpa o uvedbi dodatnih carin in davkov na uvoz kitajskega blaga v višini 300 milijard dolarjev. Trenutno ZDA zaračunava 25-odstotno stopnjo carin in davkov na 200 milijard kitajskega uvoza. Kot pogoj postavlja srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom na vrhu G20, ki bo potekal konec junija na japonskem v mestu Osaka.

Prav tako je vse večja napetost v Perzijskem zalivu, kjer so ZDA obtožile Iran napadov na tankerje. Tako bodo ZDA na Bližnji vzhod poslale dodatnih 1000 vojakov. Obenem je Iran napovedal, da bo glede na umik ZDA iz jedrskega dogovora, ki je bil dosežen leta 2015, oplemenitil več urana.

Zaradi eskalacije v trgovinski vojni ameriška centralna banka FED napoveduje, da je pripravljena znižati obrestno mero, da bi ublažila posledice spora. S tem bi lahko dala napačen signal Trumpu, da njegove poteze v resnici učinkujejo. Trg pričakuje, da naj bi FED letos vsaj dvakrat znižal ključno obrestno mero in bi tako konec leta znašala 1,75 odstotka.

Medtem na stari celini Evropska centralna banka na zadnjem zasedanju ni spremenila višino ključne obrestne mere, ki ostaja 0,00 %. Prav tako ostaja nespremenjena obrestna mera depozita poslovnih bank pri ECB v višini -0,40 %. Obenem svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ravni ostale še vsaj čez prvo polovico leta 2020 oziroma tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2 odstotka. Hkrati bo ECB še naprej v celoti ponovno investirala glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, ki so bili kupljeni v programu kvantitativnega sproščanja. Napovedan nov program TLTRO III (ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja) poslovnim bankam, kjer bodo banke prejele le 0,1 odstotne točke pribitka nad trenutno ničelno ravnjo ključne obrestne mere. Vse to se je odrazilo tudi na vrednosti EURIBOR-ja.

Tako je Nemčija izdala desetletno obveznico z rekordno nizko obrestno mero in sicer -0,24 odstotka, kar pomeni, da bodo vlagatelji zagotovo utrpeli izgube, če bodo obveznico držali do zapadlosti. Tudi Portugalska je z izdajo desetletne obveznice dosegla izjemno nizko obrestno mero 0,639 odstotka, kar je krepko pod povprečno obrestno mero dolga države.

Zaradi pričakovanj o znižanju obrestnih mer so tudi delniški trgi poskrbeli za rast in objave o združitvah ter novih izdajah. Najavljena je združitev ameriških orožarskih velikanov Raytheon in United Technologies, kjer bo z združitvijo nastala druga največja orožarska družba na svetu v tržni vrednosti 166 milijard dolarjev. Predvidena združitev naj bi bila zaključena leta 2020. Spletni trgovec Alibaba razmišlja o uvrstitvi svojih delnic na borzo v Hongkongu, kar bi bil lahko negativen signal ameriškemu kapitalskemu trgu.

Ob vsem zapisanem lahko na kapitalskih trgih pričakujemo vroče poletje z občasnimi ohladitvami.

 

Objavljeno v časniku Svet kapitala, 21. junij 2019.

Kam z denarjem

 

Obrestne mere v ZDA – desetletne – so se od začetka maja znižale za pol odstotne točke. To pomeni pritisk na FED, da se prilagodi tržnim razmeram. Očitno dandanes že malenkost slabša ekonomska slika takoj pomeni tudi nižje obrestne mere. Treba pa se je zavedati, da je brezposelnost na rekordno nizkih ravneh, cene nepremičnin se še povečujejo in tudi določene cene, čeprav tega v inflaciji ne vidimo, še naprej rastejo z dvomestnimi številkami. Že samo izračunavanje uradne inflacije je v današnjih razmerah, ko nam Google ponuja skoraj vse storitve brezplačno in se je na splet v zadnjih dveh mesecih naložilo več slik, kot jih je bilo posnetih v celotni zgodovini, vprašljivo. Težava centralnih bankirjev je v tem, da nov poslovni model, ki so ga ubrali, ne povečuje blaginje vseh ljudi. Po zadnjih podatkih Federal Reserve Board, FED, skoraj četrtina vseh Američanov na svojih računih nima nobenih privarčevanih sredstev. Cenejši denar se ne seli po verigi navzdol, plače nižjega sloja se ne zvišujejo. Višajo pa se določene cene storitev, in to z dvomestnimi številkami. Na prvo mesto lahko postavimo izdatke za zdravstvo, kjer cene letos ponovno rastejo. Tisti, ki pridejo prvi do poceni denarja, pa postajajo še bogatejši. V Evropi je zgodba še bolj zapletena. Včeraj je Mario Draghi ponovno napovedal izredne ukrepe in še več zastonj denarja. Zdi se, da se Japonska zgodba nadaljuje tudi v Evropi in da bodo obrestne mere nizke še kar precej časa. Ostaja pa vprašanje, kaj se zgodi, če se gospodarski podatki resnično poslabšajo. Kako radikalna je v svojih ukrepih lahko Evropska centralna banka?

Globalno razvrednotenje denarja se tako nadaljuje. Kaj lahko v tem primeru stori povprečen državljan, ki želi varčevati in že ima privarčevanega nekaj denarja, ostaja vprašanje. Najprej poglejmo, kako so pozicionirani globalni upravitelji skladov. Trenutno so bolj v denarju in obveznicah kot v delnicah. Zdi pa se, da bodo nižje obrestne mere ponovno prinesle višje nagnjenje k tveganju in posledično tudi višje delniške tečaje. Ključno je, da se ohrani zdrava pamet, da je naše varčevanje dolgoročno in v produktih, ki so dobri. V teh časih pa je to zelo težko.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 19. junij 2019.

Čas dividend in »prenovljene« NLB

 

Upoštevajoč tržno vrednost delnice, bo dividendna donosnost kar enajstodstotna, kar NLB uvršča med najradodarnejše delniške družbe na Ljubljanski borzi. Višjo dividendno donosnost ima trenutno le delnica Cinkarne Celje, ki pa lanskega dobička in posledično visoke dividende v letošnjem letu žal ne bo ponovila. Nasprotno, letošnje poslovanje bo precej slabše, kar so več kot potrdili tudi objavljeni rezultati prvega četrtletja.

Vrnimo se k naši največji banki, NLB. Prejšnji teden je izvedla 33. skupščino delničarjev, ki je bila hkrati tudi prva, odkar je banka javna delniška družba. To pomeni, da njene delnice kotirajo na borzi, na letni zbor lastnikov pa lahko pridejo tudi mali vlagatelji, ki so delnice tam kupili. A kljub veliki razpršenosti delničarjev, se vlagatelji prejšnji teden niso prav drenjali v Cankarjevem domu, kjer je skupščina potekala brez omembe vrednih zapletov.

Morda jih bo nekoliko več prihodnje leto, saj bo v kratkem naprodaj še preostalih deset odstotkov banke. Potem bomo vsaj za nekaj časa dobili trdnejšo lastniško strukturo naše največje banke, saj je bila privatizacija 75-odstotnega deleža NLB zahteva evropske komisije zaradi prejete državne pomoči ob reševanju bančne luknje.

Osvežena lastniška struktura pa ne bo edina posledica za NLB. Precej pomembnejša kot novi, dodatni delničarji, bo za banko odprava določenih regulatornih ovir, ki jih je predpisala evropska komisija. NLB bo v poslovnem smislu tako lahko zadihala s polnimi pljuči, močneje bo lahko spet poslovala v domačem, predvsem pa v mednarodnem okolju, kjer določenih poslov do zdaj ni smela opravljati.

Zaradi vračanja v mednarodno bančno areno in zaradi odseva nove lastniške strukture so na skupščini minuli teden v banki tudi popolnili svoj nadzorni svet. Z novim kadrom bi morali biti zadovoljni. V njem namreč končno ni politično izbranih in nekompetentnih kvazistrokovnjakov, ki smo jih na veliko žalost že navajeni trpeti v skoraj vseh drugih večjih borznih družbah. Glede na imena in življenjepise prihajajo v NLB prihajajo strokovnjaki iz tujine, ki v nasprotju z že videnimi scenariji iz bližnje preteklosti ne bi smeli imeti težav pri pridobivanju licence Evropske centralne banke.

                Vir: Bloomberg in lastni izračun

 

Objavljeno v časniku Delo, 17. junij 2019.

Mesečno poročilo za maj 2019

 

Mesečno poročilo za maj 2019

 

Naložbeni komentar – maj 2019

Globalni delniški trgi so se v mesecu maju pocenili za skoraj 6 %, merjeno z indeksom MSCI izraženim v evrih. Padec na trgih v razvoju je bil nekoliko višji kot na borznih parketih v razvitem svetu. Na obvezniških trgih so se zahtevane donosnosti do dospetja znižale in pri kar nekaj državah dosegle zgodovinske minimume.

Ameriški delniški indeks S&P 500 je bil na začetku meseca na zgodovinsko najvišji vrednosti. Nato so vrednosti upadle in staro borzno pravilo, prodaj v maju in uživaj poletje, se je zaenkrat izkazalo kot pravilno. Na padec tečajev je vplivala Trumpova naznanitev povišanja carin na kitajski uvoz in zaostritev trgovinskih vojn. V ZDA so se pocenili vsi sektorji, razen sektorja nepremičninskih podjetij, ki so se podražila za nekaj manj kot odstotek. Znižanje obrestnih mer pozitivno vpliva na podjetja, kjer dolg predstavlja večji del financiranja. Največji je bil padec tečajev energetskih podjetij, na kar je vplivala občutnejša pocenitev surove nafte proti koncu meseca. Centralna banka na majskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere, tako le-ta ostaja na 2,5 %. Tudi pričakovanja trga o obrestni meri so se znižala in nekateri celo napovedujejo znižanje v bližnji prihodnosti. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico je na koncu meseca znašala 2,1 %, kar je najnižje po letu 2017.

Pocenitev na evropskih trgih je bila prav tako kot v ZDA okoli 6 %. Najbolj so se pocenile naložbe v finančnem sektorju. Padec obrestnih mer vpliva na obrestne prihodke bank in nižje obrestne mere ne vplivajo pozitivno na poslovni izid bančnega sektorja. Najnižja je bila pocenitev v sektorjih s stabilnejšimi denarnimi tokovi, kot je na primer panoga potrošnih dobrin. Skupni indeks PMI, ki kaže na obete podjetij, je bil v maju 52,5, kar je nižje kot v aprilu in tudi pod pričakovanji analitikov. Inflacija v evroobmočju je po zadnjih podatkih znašala 1,7 %. Stopnja brezposelnosti se je znižala, in sicer na 7,7 % po podatkih Eurostata. To je najnižje v zadnjih 10-ih letih.

Donosnosti do dospetja na državni dolg evropskih držav so se znižale. Donosnost do dospetja na 10-letno nemško državno obveznico je znašala na koncu meseca -0,2 %, kar je najgloblje pod ničlo v zgodovini.

Pocenitev na trgih v razvoju je bila višja kot v razvitem svetu. Na padec so vplivale pocenitve delnic kitajskih podjetij, ki so najbolj podvržena vplivu trgovinskih vojn. Delniški indeks MSCI kitajskih podjetij se je pocenil za več kot 13 %. Trgi v ostalih državah BRIK so se v mesecu maju podražili.

Slovenski borzni indeks je maja izgubil 1 %. Na ostalih trgih v regiji večjih pocenitev ni bilo, nekateri trgi so se tudi nekoliko podražili.

 

 

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima

 

A če svoj pogled iz dogajanja iz prostočasnih dejavnosti usmerimo v svet, se zdi, da je neke navidezne gotovosti vse manj. Kjer nam svetovni in regijski voditelji z nihilistično strategijo vladajo. Delovanje v kaosu je postalo modus operandus. Kot primer bi lahko navedel napovedane ameriške carine Mehiki in Kitajski, iskanje novega vodje konservativcev v Veliki Britaniji, politično preigravanje v Italiji ter problem »prikrojevanja« novic.

Vse omenjeno ima močan vpliv na vrednosti finančnih sredstev. Cene delnic, obveznic in drugih inštrumentov so namreč izpeljane na podlagi pričakovanj gibanja njihovih denarnih tokov v prihodnosti. Bolj ko je prihodnost pričakovana, večje je zaupanje v ceno danes. V trenutni realnosti pa menim, da je izjemno težko napovedati poslovanje podjetij, držav, saj se dogajajo številne sočasne revolucionarne spremembe. Od tehnoloških do geopolitičnih. Da je trg vseeno stabilno miren, pa so tu centralne banke kot zadnji branik finančne stabilnosti.

Tipičen primer je komunikacija predsednika Trumpa v primeru carin z Mehiko. Njihova napoved je prišla dokaj nepričakovano. Tudi sam »mikrotiming« je bil zanimivo izbran. Na podlagi te novice je delniški trg globalno zanihal navzdol. Sledila so zasedanja centralnih bank po svetu, ki so kot odgovor na eskalacijo trgovinskih vojn trgu sporočile, da so pripravljene spet na denarno stimulacijo. Ko je ameriški predsednik dobil, kar je hotel, pa je svojo retoriko spet na hitro omilil, kar je vodilo v rast delniških tečajev. Vse bolj se zdi, da je obstoječi predsednik bolj trobilo globalnih finančnih špekulantov kot branik ideala Amerike. Vse bolj bode v oči, da grozi predsedniku Kitajske Xiju, da bo še dodatno ocarinil blago iz Kitajske, če ne bo prišlo do sestanka ali dogovora na vrhu G20 konec meseca junija.

A v svetu prepiranja, je samo en zmagovalec. To pa je največji globalni finančni trg: obvezniški, ki v vsem tem obdobju konstantno raste. Na podsegmentu v Evropi že onkraj nekih normalnih meja. Nemčija se že zadolžuje za deset let po letni obrestni meri -0,25, kar je tudi zgodovinsko najnižji nivo. Vprašanje pa ostaja, ali je to vzdržno dolgoročno ali pa odraža samo nori strah vlagateljev. V takem času je dober finančni nasvet vreden suhega zlata.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 12. junij 2019.

Kaj vam prinese 20 letno varčevanje po 100 evrov mesečno

 

In temelj vsakega posameznika in družine predstavlja varnost, ki jo lahko dosežemo tudi z varčevanjem. Varčevanje je najenostavnejši in učinkovit način doseganja finančnih ciljev in je zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Če k varčevanju pristopate z daljšim časovnih horizontom, z na primer 20 letno naložbeno perspektivo, postanete dolgoročni vlagatelj.

In kakšna je prednost biti t. i. dolgoročni mali vlagatelj. Vsak mesec vložite enako vsoto, na primer 100 evrov v izbrani vzajemni sklad ali sestavljeni paket skladov, ki je oziroma so, usmerjeni na delniški trg. Vaša vrednost investicije oziroma sredstev, ki se v obdobju varčevanja plemeniti, se lahko spreminja, vendar bo v daljšem časovnem obdobju vaš povprečni donos višji od tistega, ki vam ga v enakem času ponudi varnejša oblika varčevanja, kot je to na primer varčevanje na banki.

 

Korekcije so nekaj običajnega

Na gibanje delniškega trga in gibanje vzajemnih skladov vplivajo gospodarska kot tudi politična dogajanja po svetu, ki lahko vlagateljem v času varčevanja poženejo tudi kri po žilah. Dogajajo se vratolomnimi vzponi in padci. Nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo kot korekcija delniškega trga, kar pa za vlagatelje t. i. korekcije na trgih niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto. Varčevanje v vzajemnih skladih vam ustvarja donos, ki je kot nagrada za sprejemanje tveganja in je lahko kakšno leto višji za 11 odstotkov, naslednje leto nižji za 6 odstotkov nato spet višji za 9 odstotkov in tako naprej. Gre torej za obliko varčevanja, ki prinaša »divjo vožnjo« v primerjavi z varnejšo in predvidljivo možnostjo varčevanja, kot so to varčevalni računi na banki. Seveda ima varnost svojo – po večini – nizko ceno, medtem ko s tveganjem pridobite premijo. V primeru postopnega, mesečnega in tako dolgoročnega varčevanja se vpliv opisane volatilnosti ali t. i. nihajnosti v veliki meri izniči. To pa pomeni, da v takšni obliki postopnega varčevanja v vzajemnih skladih, če tudi se lahko v določenem letu zgodi zlom trga, ni potrebe izgubljati spanja, saj veste, da boste zaradi sprejemanja tveganja kasneje nagrajeni s premijo oziroma nagrado in to je potencialno višji donos, medtem ko je tudi čas na vaši strani, saj daljši kot je čas varčevanja, bolj vam znižuje večino tveganja.

 

Metoda povprečnega stroška

Prednost dolgoročnega mesečnega varčevanja predstavlja tudi metoda povprečnega stroška, ki jo lahko opišem na naslednji način. Ko varčujete v skladih kupujete točke izbranega sklada. In ker vsak mesec vložite na primer 100 evro, kupujete točke sklada, tako v dobrih kot tudi v slabih časih. V dobrih časih se vrednost vašega sklada poveča.

Recimo, da začnete kupovati točke delniškega sklada, katerega vrednost točke znaša 20 evrov. Za vloženih 100 evrov dobite 5 točk. Leto kasneje je sklad delal dobro in cena točke sklada se je dvignila na 25 evrov. Sedaj za vloženih 100 evrov dobite le 4 točke sklada, vendar ste vseeno zadovoljni, saj vam je sklad za prve kupljene točke ustvaril 25 odstotni donos. Naslednji mesec je točka sklada znašala 21 evrov, tako ste v tem mesecu dobili 4,76 točk in tako naprej. Takšen način varčevanja vam v dobrih časih zbere manj delnic, kar morda zmanjšuje potencialno rast v prihodnosti, vendar pa tudi pomeni, da z vašo naložbo dosegate dober skupni dobiček oziroma donos. Recimo, da pa cena točke sklada v naslednjem letu pade iz 20 na 15 evrov. Tako za 100 evrov mesečnega zneska kupite več točk in sicer 6,66 točk. Naslednji mesec pa se točka zviša na 19 evrov, kar pomeni, da dobite 5,26 točk. Medtem ko vas lahko nerealizirana vmesna izguba zaradi padanja vrednosti točke sklada čustveno bremeni, ste realno gledano na dobri poti, saj ste dobili ugodno ali znižano (akcijsko) ceno točke sklada za mesečno vplačilo 100 evrov vaše naložbe. Ker se je cena točke sklada znižala na 15 evrov, lahko v povprečju mesečno kupite več točk (6,67 točk) sklada, vse dokler traja padanje vrednosti točke, kar vas lahko sicer čustveno bremeni, a vendar ni potrebe po tem, saj ob padanju vrednosti točke pridobivate večje število točk. Ko se po npr. šestih mesecih na delniški trg vrne optimizem, ste lahko zadovoljni, saj ste kupili in zbrali kar 40 točk (6 x 6,67 točk) na dnu delniškega trga in si tako povečali potencialno rast v prihodnosti. Ko se cena točke sklada vrne na prvotnih 20 evrov, se začetna izguba iz prvega leta popolnoma izniči ter hkrati vam dobiček ali donos šestmesečnih ugodno kupljenih točk naraste.

 

Naj vas ne premagajo čustva

Če obdržite svoj razum, torej da vas čustva ne premagajo ter se držite zastavljenega varčevalnega načrta, tudi ko se delniški trg obrne navzdol, zberete več točk sklada za svoj denar. Te dodatno zbrane točke povečajo donos vaši naložbi, ko se delniški trg znova odbije. In prav to je velik del razloga zakaj preudarni (modri) vlagatelji dobijo višjo dolgoročno donosnost v primerjavi z varnejšimi naložbami, in to kljub vmesnim vzponom in padcem na delniškem trgu.

Mehiška zaseda

Uvedba 5 odstotnih carin na celoten mehiški izvoz v ZDA z 10. junijem in potem dvig za 5 odstotkov vsak mesec do ravni 25 odstotkov kot odgovor na slab mehiški nadzor meje se zdi slaba šala, a je žal ukrep resničen in bo verjetno tudi udejanjen. Mehika pri nadzoru meje z ZDA ter v boju s karteli še nikoli ni bila uspešna, zato so pričakovanja, da bi jim to uspelo doseči v naslednjih treh mesecih in se izogniti carinam, precej iluzorna. Po drugi strani so napovedali enake carine predvsem na ameriške kmetijske izdelke. Če bi obe strani uvedli polne carine, bi to odneslo približno 2,5 odstotka dobička podjetij iz S&P 500. To sicer še ni dramatično, a nekatere industrije bi bile zelo močno izpostavljene, na primer avtomobilska, saj so podjetja v Mehiko sistematično selila proizvodne obrate že zadnjih 30 let. Tem panogam grozi upad dobičkov v višini 10 odstotkov in več. A težave se ne končajo tu. So širše. Problematičen nadzor meje se zdi izgovor. Vse bolj očitno postaja, da ameriška administracija pritiska na podjetja, naj preselijo proizvodnjo nazaj v ZDA. To pa zahteva izredno veliko časa, prilagajanja in stroškov. BMW je na primer ravno odprl novo tovarno v Mehiki, v katero je investiral več kot milijardo evrov. Nekateri deli tudi po 20-krat prečkajo mejo, ko jih dograjujejo, preden končajo kot končni del v avtomobilu in s tem pri kupcu. Mehiški izvoz v ZDA je lani presegel 350 milijard dolarjev, letos pa kaže, da bo Mehika nadomestila Kitajsko in postala največji ameriški zunanjetrgovinski partner.

Je to priložnost za Evropo? Ne. Trump je prejšnji mesec izjavil, a mediji niso pograbili novice, da je Evropa najhujša kršiteljica trgovskih pravil, hujša od Kitajske. To je očiten znak, da bo slej ko prej na vrsto prišla tudi Evropa, ki žal s svojo politično šibkostjo in razdrobljenostjo nima nikakršnih možnosti v pogajanjih z ZDA. Evropejci, namesto da bi se pripravljali na trgovinski napad ZDA, bodo naslednje tri ali šest mesecev v brezvladju sestavljali novo barvno koalicijo oziroma bruseljsko birokracijo, ki jo Trumpova administracija zaničuje skoraj tako kot iransko vodstvo. Očitno je, da bodo v srčiki trgovinskega spopada zopet avtomobili. Tisti avtomobili, ki predstavljajo 20 odstotkov slovenskega izvoza in ki so v preteklih letih gnali naš izvoz in gospodarsko rast. A žal tudi naše koalicije tega darila niso pospremile z reformami, ampak s kupovanjem časa. Časa, ki ga bo v naslednji krizi zmanjkalo.

Zato je vse več oči zopet uprtih v FED in ECB. Osnovni scenarij že predvideva rez obrestnih mer v ZDA še v letošnjem letu. Obvezniški trgi v ZDA nakazujejo dve znižanji, donosnost 10-letne obveznice pa se hitro približuje 2 odstotkoma. Medtem je donosnost nemške 10-letne obveznice upadla na rekordno nizko vrednost pod -0,2 odstotka. Vse to kaže, da vlagatelji bežijo iz tveganih naložb v varne in da pričakujejo, da bosta FED in ECB pospešila tiskanje denarja. A vprašanje je, ali bo enako zdravilo delovalo tudi tokrat. Trgi se zaradi poceni denarja še držijo relativno dobro, a pričakujem, da se bodo kmalu pojavile razpoke in s tem zanimive vstopne točke za dobre nakupe na delniških trgih.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 5. junij 2019.

Zagotovite si svojo finančno stabilnost

 

Česa se Jaka Racman ne želi zavedati je, da finančne varnosti ne dosežemo kar tako, samo če redno delamo. Za to moramo nekaj storiti, in to je – začeti varčevati. Pri tem naj ne velja moto, da moraš biti skopuh, veliko bolje je, če so prihranki prikazani v pozitivni luči in imajo smisel. Kajti nič te ne odvrne bolj kot to, da vidiš le trnavo pot do zastavljenega cilja.

Varčevanje je lažje, če obstajajo cilji

Danes je bolj pomembno kot kdaj koli prej, ustvariti si finančno rezervo. Če pogledamo preko palca, velja pravilo, da bi morali imeti na denarnem računu vsaj za trimesečne plače, deponirane kot železno rezervo. To imetje bi nam naj pomagalo pred nepričakovanimi ozkimi finančnimi grli, kot so večja popravila, obnova stanovanja, stroški ogrevanja, zavarovalne premije ipd. Le tako ne bo na začetku zime ali ob prehodu leta naš denarni račun v rdečih številkah. To so prihranki, ki jih moramo imeti za naše vsakdanje življenje.

Ljudje imamo v življenju tudi svoje sanje, želje, potrebe, ki jih želimo uresničiti. Nekateri sanjajo o hiški ob obali, sanjskem potovanju, drugi o novem motorju ali obleki. Zakaj si želite izpolniti prav to željo, je odvisno od vas samih. Kako boste to uresničili čim prej, pa je odvisno od vašega varčevalnega vedenja.

Najprej si določite cilje, ki jih želite doseči in jih ovrednotite. Nato poglejte kakšno je vaše razpoložljivo finančno stanje. Naredite si stroškovnik z vsemi postavkami prihodkov in odhodkov, ki so nujno potrebni. Pozitivna razlika med njimi lahko predstavlja vaš znesek, ki bo namenjen varčevanju. V idealnem primeru je to od 10 do 20 odstotkov neto dohodka. Nato si postavite samo še časovno obdobje, v katerem boste dosegli želeno vsoto.

Mogoče bi se vam zdelo trenutno super, če bi lahko noro zapravljali, si privoščili najnovejši telefon, čudovito usnjeno jakno ali kakšno drugo dragocenost. Vendar ste verjetno že opazili, da občutki sreče, pri tako lahko dosegljivih ciljih, ne trajajo dolgo. Zato je pred vsakim nakupom vredno razmisliti. In v osnovi velja, da je manj več.

Tako je narejen prvi korak k uspešnemu varčevanju. Svoje finance imate tako pod kontrolo in točno veste, za kaj morate oziroma želite varčevati. Sedaj vam bo finančni svetovalec lahko pomagal razviti pravo strategijo, ki vas bo pripeljala do cilja.

Z varčevalnim načrtom do cilja

Za doseganje cilja, potrebujete dober načrt. Že kot otroci smo začeli z varčevanjem v hranilnikih, ki smo jih nato z veseljem nosili na banko. Za svoje prihranke smo bili nagrajeni z obrestmi. Zelo preprosto. Kaj pa danes? Takšno varčevanje se nam že lep čas ne izide več. Zato je nujno, da se čim prej osvobodimo starih okov in se ozremo po alternativnih naložbah, ki nam jih nudijo kapitalski trgi. Z varčevalnim načrtom v vzajemnih skladih je pot do vaših sanj dokaj preprosta in hitro uresničljiva. Začeti se da že z manjšimi zneski, ki jih lahko mesečno prilagajamo glede na svoje zmožnosti. Za takšno obliko varčevanja vam tudi ni treba razpolagati s kakšnim posebnim finančnim znanjem, saj za vaše premoženje skrbi strokovno podkovana upraviteljska ekipa. Vaša naloga je le, da si čim prej izberete finančnega svetovalca, ki vam bo predstavil možnosti varčevanja in skupaj bosta določila strategijo, ki bo vodila do cilja. Takšen varčevalni načrt bo prilagojen vam, vašim željam, potrebam in ciljem. Zato ne odlašajte predolgo in ne bodite kot Jaka Racman, ki sicer pridno dela, a nikoli nima dovolj denarja, saj si v življenju ni postavil jasnega cilja, kako priti do finančne stabilnosti oziroma neodvisnosti. Verjetno računa na zapuščino strica Skopušnika, ampak vsi, žal, nimamo te sreče. Zato zanjo poskrbimo čim prej sami. In videli boste, kako prijetno je žeti sadove, ki smo jih zasejali sami.

Tehnološka vojna

Vendar so številke nekoliko zavajajoče. Če bi šteli samo prebivalce, ki živijo v mestih, bi BDP na prebivalca znašal precej več. Danes so na okoli 30 odstotkih BDP na prebivalca, če primerjamo z ZDA, v naslednjih desetih letih bodo razliko zmanjšali še za dobrih deset odstotnih točk. Vidimo, da so prišli do točke, ko se gospodarska rast ohlaja, vseeno pa še vedno rastejo z okoli šestimi odstotki. Ključ rasti naslednjih deset let je tehnološki razvoj na vseh področjih. Cilj naslednjega obdobja je vzpostaviti lastna podjetja, ki bodo primerljiva s podjetji na zahodu. Vse pa se začne pri tehnologiji in znanju ljudi. Vemo, da veliko kitajskih študentov študira v tujini in da se izboljšuje tudi domači šolski sistem. Dobivajo prva tehnološka podjetja, ki bodo v razvoju primerljiva z ameriškimi. Tehnologija pa prodira tudi v druge panoge, od avtomobilske do zdravstva in kmetijstva. Za nadaljevanje uspešne rasti potrebujejo prav to. Vse bolj se kaže, da je trenutna želja ameriške administracije, v prvi vrsti Trumpa, da poskuša ta razvoj vsaj nekoliko upočasniti. Blokada in kasneje tudi deblokada Huaweija ter vsesplošna medijska vojna kot tudi nepripravljenost na pogajanja to tezo samo potrjujejo. Američani so še vedno trdno v sedlu, kar se globalne alokacije denarja in medijskega prostora tiče. Tako so trenutno zmagovalci v tej vojni. Kitajski delniški indeks je v zadnjem mesecu padel za kar 6 odstotnih točk več kot ameriški. Prav tako podatki kažejo, da ima trgovinska ali tehnološka vojna precej večji vpliv na kitajski kot ameriški BDP. V primeru carin v višini 25 odstotkov na celoten uvoz se BDP Kitajske zniža za 1 do 1,5 odstotne točke, ameriški za okoli 0,3 do 0,5 odstotne točke. V primeru nadaljevanje spora v smislu omejevanja tehnologije pa so lahko posledice precej bolj kompleksne in težko kvantificirane. Globalna veriga je na tem področju precej bolj zapletena. Kar smo lepo videli v ponedeljek tudi na delniških trgih. Evropski polprevodniki so kljub temu, da so glede na delež prihodkov do Huaweija izpostavljeni v rangu od 2do 5 odstotkov, strmo upadli. Pretirana reakcija kaže na to, da vstopamo v komplekse izračune, ko težko ovrednotimo, kakšne so lahko posledice nadaljevanja spora s Kitajsko.

Na krajši rok se trenutno kaže, da vse niti igre držijo v rokah Američani in da bodo v svoji nameri tudi uspešni. Na malo daljši rok pa se jim bodo višje cene uvoza poznale pri nižji kupni moči. Kitajski razvoj pa bo prav tako šel naprej in po tej bitki bodo verjetno še močnejši.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 22. maj 2019.

Izberite modro pot za dodatno plemenitenje privarčevanih sredstev

Zakaj realno gledano? Zavedati se moramo, da na denar na bančnem računu in na privarčevano vsoto vseskozi vpliva inflacija. Zaradi nje ima denar tudi svojo časovno vrednost. To preprosto pomeni, da se čez čas zaradi rasti cen (ciljna stopnja inflacije je okrog 2 odstotka) vrednost denarja zmanjšuje oziroma se zmanjšuje njegova kupna moč. Posameznik tako z istim denarnim zneskom ni več zmožen kupiti iste količine blaga kot je to lahko storil pred enim mesecem ali letom, temveč manj. Zato se morate pametno odločati tudi o za vas primerni poti plemenitenja ali investiranja sredstev na način, da povečate vrednost zasluženega oziroma privarčevanega denarja. Zelo primeren način zaščite pred inflacijo so lahko izbrane investicije ali varčevanje, ki na letni ravni prinašajo več kot je izmerjena inflacija – srednjeročni cilj Evropske centralne banke je doseganje inflacije pod, vendar blizu, dveh odstotkov.

Tukaj je pomembno tudi to, da imate možnost da se dodatno informirate o različnih načinih varčevanja in investiranja, saj imate, poleg varčevanja na banki, še druge možnosti za plemenitenje in investiranje vaših sredstev. Primerna alternativa so lahko tudi vzajemni skladi, saj vam vlaganje in varčevanje v njih omogoča, da si dodatno povečate rast vašega denarja v določenem času, tudi zahvaljujoč moči obrestnega obrestovanja.

Anekdota pravi, da ko so nekega dne fizika in nobelovca Alberta Einsteina vprašali, katera je najmočnejša sila v vesolju, je izstrelil, da obrestno obrestovanje. Zakaj? Vzemimo za primer varčevanje na banki, kjer vplačamo glavnico, ki se obrestuje po določeni letni obrestni meri. Osnova za obrestovanje je namreč vedno začetna glavnica. In če te letne obresti ne dvignemo ampak jih pustimo v banki, da se obrestujejo naprej, že govorimo o obrestno obrestnem računu. Osnova za obrestovanje je vedno začetna glavnica skupaj z natečenimi obrestmi v preteklih obdobjih. Tako se glavnica veča zato posledično dobimo pri nespremenjeni obrestni meri vsako leto več natečenih obresti. Ker pa so že nekaj časa obrestne mere na depozite izredno nizke, govorimo o povprečni 0,35 odstotni letni obrestni meri, ki ne pokrije niti letne inflacije, kar pomeni, realno gledano, da naša privarčevana vsoto zgublja na kupni moči.

Pri dolgoročnih investicijah oziroma pri dolgoročnemu načinu varčevanja so najbolj na udaru inflacije predvsem denarne naložbe – depoziti, denar doma, denar na bančnem računu in velikokrat tudi obveznice, ki ne uspejo doseči donosa, ki bi nam ohranil realno kupno moč denarja. Zdaj, ko veste, zakaj bi morali tudi dodatno vlagati, se morda sprašujete, kdaj pa je pravi čas za investiranje ali varčevanje v vzajemnih skladih? Odgovor na to je vedno preprost. Sedaj je pravi čas. In zakaj ravno sedaj? Čas je vsekakor najpomembnejši element pri investiranju (vlaganju) na dolgi rok. Prej, kot boste začeli, prej bodo vidni tudi rezultati in le-ti so lahko na dolgi rok zaradi povprečnih donosov in obrestno obrestnega računa zares nadpovprečni. Vlaganje v vzajemne sklade se vam morda zdi zastrašujoče, saj vedno obstaja potencialno tveganje za izgubo, vendar pa obstaja še večji potencial za resen dobiček. Čeprav tveganja ne morete popolnoma odpraviti, pa ga lahko znatno zmanjšate, če vlagate in plemenitite pametno ter preudarno. Vlaganje v na primer vzajemne sklade je primerno tako za konzervativne vlagatelje, kot tudi za agresivnejše vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti višje stopnje tveganja. Prav tako so na vaši strani tudi zgodovinski podatki, ki dokazujejo, da vlaganje na svetovne delniške trge v daljšem obdobju prinaša pozitivne rezultate. S podaljševanjem naložbenega obdobja (časovnega horizonta) se verjetnost pozitivnega donosa opazno povečuje.

Če za konec izpostavim še zgodovinske zakonitosti ameriškega delniškega trga (delniški indeks Standard & Poor‘s 500) v zadnjih sto letih, lahko pridemo do ugotovitve, da je delniški trg res dinamičen in nihajen, hkrati pa na daljše obdobje za sprejeto tveganje prinaša potencialno bogato nagrado – nadpovprečni donos (gledano tako nominalno kot tudi realno). Odločitev za vlaganje in varčevanje v vzajemne sklade je sedaj na vaši strani in čeprav je lahko tvegano, je najbolje, da ga preprosto sprejmete, saj vas lahko prav odločitev za ne vlaganje (ne-investiranje) v vzajemne sklade ali podobne oblike naložb stane veliko več denarja kot vmesna izguba nekaj denarja s slabo naložbo (odločitvijo). Pa srečno!