KD Skladi izbrani upravljavec sredstev SEGIP programa

 

SID Banka je novembra leta 2017 podpisala sporazum z EIF za ustanovitev 100 milijonov EUR obsežnega programa SEGIP z garancijo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Program je namenjen vsem malim in srednje velikim podjetjem z do 3.000 zaposlenimi, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.

SEGIP podpira krepitev zmogljivosti skladov zasebnega kapitala, ustanovljenih v Sloveniji, kot tudi prisotnost regionalnih in vseevropskih skladov zasebnega kapitala, s katerimi se bo zagotovilo lastniško in kvazi lastniško financiranje upravičenim malim in srednje velikim podjetjem ter »mid-cap« podjetjem v Sloveniji. Ta sredstva in naložbe morajo upravljati upravljavci skladov, ki izpolnjujejo standarde upravičenosti EIF za strokovno upravljanje. Po postopku zaprtega razpisa s strani EIF smo bili KD Skladi izbrani za upravljanje sredstev sklada zasebnega kapitala in bomo deležni sredstev iz SEGIP-a. Cilj SEGIP programa je rast in nadaljnji razvoj podjetij, kreiranje dodane vrednosti, vstop na nove trge, financiranje naložb in obratnega kapitala ter prevzemov drugih podjetij, izvozno financiranje ter financiranje nasledstva in reorganizacije.

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladi, je ob tej priložnosti poudaril: »Mala in srednje velika podjetja so motor slovenskega gospodarstva in znatno prispevajo k rasti gospodarstva. Zaradi pomanjkanja lastniškega financiranja žal mnoga izmed njih ne dosežejo svojega polnega potenciala. Naš sklad zasebnega kapitala bo vlagal v podjetja, ki imajo velik potencial rasti in ambiciozne ekipe, ki potrebujejo kapital za izvedbo svojih načrtov, bodisi za širitev kapacitet, gradnjo prodajne mreže, razvoj produktov ali prevzem konkurentov. Sklad zasebnega kapitala bo slovenskim vlagateljem ponudil novo, alternativno naložbeno možnost lastniške udeležbe v hitro rastočih malih in srednje velikih podjetjih, v katera je neposredno težje investirati.« Dodal je še: »Za nami je intenzivno obdobje, uspešno smo opravili skrbni pravni, ekonomski in tržni pregled skladnosti z EU standardi lastniškega financiranja. Ponosni smo, da smo bili KD Skladi izbrani za sodelovanje v Slovenskem naložbenem programu kapitalske rasti in tako izpolnjujemo tudi naše poslanstvo odgovornega finančnega posrednika ter pripomoremo k razvoju in rasti slovenskega gospodarstva.«

 

 

Kdaj moram začeti varčevati?

Ne glede na to, kje na svoji finančni poti se nahajate, morate vedeti, da lahko sami svojo pot kadarkoli spremenite. Včasih je potreben le en korak v pravo smer, da se stvari spremenijo v vašo korist. Toda, tako kot pri večini stvari, je včasih prvi korak najtežji del.

Prvi korak do ustvarjanja bogastva je razvijanje dobrih navad, kot je redno dajanje denarja na stran in prej ko razvijete to navado, prej se bo vaš finančni položaj izboljšal.

Zelo priročen način za gradnjo prihrankov je, da znesek, ki smo ga določili za varčevanje odvedemo preko direktne bremenitve, saj to odpravlja skušnjavo, da bi denar namesto tega raje porabili. Tako nam ostane manj za zapravljanje ter za »luksuzne dobrine«, ki niso življenjskega pomena in predstavljajo nesmiselne in nepotrebne nakupe.

Varčevanje na ta način sčasoma postane naša prioriteta in naj v osnovi postane kot neke vrste nujen strošek, kot je plačilo računa za najemnino, hrano, itd. Lepota te metode je v tem, da četudi smo z denarjem nekoliko na tesnem, lahko poskrbimo, da ga bomo manj porabili kje drugje.

Kako lahko varčevanje nadgradimo

Poleg varčevanja na banki prihrankov je vsekakor smiselno, potencialno bolje, oplemenititi na kapitalskih trgih. Ena od alternativ, ki je zakonsko regulirana in primerna za povprečnega varčevalca, so vzajemni skladi. Na ta način varčujete v vrednostnih papirjih, ki na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost, kot denar, naložen na banki. Hkrati nam naložba v sklad omogoča večjo razpršenost premoženja kot neposredne naložbe v delnice.

Z vplačevanjem preko direktne bremenitve lahko postopno varčujete v vzajemnih skladih, to je namreč eden, od najbolj učinkovitih načinov za doseganje dolgoročnih osebnih finančnih ciljev. Za redno varčevanje v skladih ne potrebujete velikih zneskov, saj lahko že s 30 evrov na mesec sklenete učinkovit varčevalni načrt. Prednost postopnega vlaganja v sklade je, da zmanjšate možnost izbire manj ugodnega trenutka za začetek varčevanja, hkrati pa z rednimi mesečnimi vplačili izravnate nihanja delniških tečajev na kapitalskih trgih. Vložena sredstva se plemenitijo po obrestno obrestnem učinku, saj se tudi že doseženi donosi plemenitijo naprej.

Z mesečnim varčevanjem moramo začeti čim prej, ker je tako vsota vplačil višja, denar pa se plemeniti dlje čas. Ne obstaja najnižje starosti, kdaj lahko začnemo vlagati. Ko začnemo zaslužiti in varčevati, lahko začnemo vlagati v vzajemne sklade. Pravzaprav lahko tudi otroci odprejo svoje račune pri vzajemnih skladih in nalagajo denar, ki ga prejmejo v obliki daril med rojstnimi dnevi ali prazniki. S tem damo svojim otrokom vzgled ter jim priučimo finančne discipline, katera jim bodo v poznejših letih prihranila nemalo skrbi glede denarja.

Mesečno poročilo za april 2019

 

Mesečno poročilo za april 2019

 

Naložbeni komentar – april 2019

Rast na globalnih trgih od začetka leta se je nadaljevala tudi v aprilu. Delniški indeks MSCI je pridobil nekaj več kot 3 %. Trgi v Evropi in ZDA so se podražili za več kot 3 %, medtem, ko je bila rast tečajev delnic na trgih v razvoju nekoliko pod 2 %.

V ZDA je delniški indeks S&P 500 presegel prejšnji zgodovinski vrh, dosežen lani septembra. Največjo podražitev so zabeležila finančna podjetja in podjetja iz tehnološkega sektorja. Rezultati za prvo četrtletje so pokazali uspešno poslovanje bančnega sektorja v prvem kvartalu letos. Pocenile pa so se naložbe v sektorju zdravstva. Na področju prevzemov in združitev je bilo aktivno v energetskem sektorju, kjer sta Chevron in Occidental Petroleum podala prevzemni ponudbi za Anadarko Petroleum. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast znašala 3,2 %, kar je bilo občutno nad pričakovanji trga. Donosnost do dospetja na 10-letno državno obveznico se je gibala okoli 2,5 %. Podobno kot v ZDA je bila na stari celini najvišja rast tečajev v sektorjih tehnoloških podjetij in financ, medtem ko so se naložbe v sektorju zdravstva pocenile. Gospodarska rast je po zadnjih objavah znašala 1,2 % na letni ravni. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je po raziskavah Evropske komisije zaupanje potrošnika poslabšalo, kljub znižanju brezposelnosti. Tudi obeti podjetij v aprilu so bili nižji od marčevskih. Skupni indeks PMI se je znižal. Indeks v proizvodni panogi se je sicer izboljšal, toda še vedno ostaja pod nivojem 50-ih točk. Donosnost do dospetja na 10-letno nemško državno obveznico se je gibala okoli 0 %.

Delniški indeks BRIK se je v mesecu podražil manj kot indeksi na razvitih trgih. Donosi so merjeni v evrih. Najbolj so se podražile delnice v Rusiji. Rusija je eden največjih proizvajalcev surove nafte, ki se je v mesecu podražila za nekaj več kot 6 %, in presegla vrednost 70 dolarjev za sodček. Naložbe na Kitajskem so se podražile za nekaj več kot 2 %, medtem ko trgi v Braziliji in Indiji niso zabeležili občutnejših sprememb.

Trgi v regiji so pridobili nekaj več kot 3 %. K temu so največ prispevale naložbe v Romuniji, kjer je lokalni indeks BET pridobil več kot 5 %. Slovenski borzni indeks SBITOP je zrastel za nekaj več kot 2 %. Najbolj so se podražile delnice koprske Intereurope, celjske Cinkarne in zavarovalnice Triglav. Po zadnjih podatkih statističnega urada se je potrošniško zaupanje znižalo. Tudi obeti podjetij v proizvodni panogi so bili v aprilu nižji kot v marcu, kar je primerljivo z raziskavami v ostalih evropskih državah.

 

 

Rekord v ZDA – dvojni vrh?

Rast v ZDA je predvsem posledica napovedi bolj ohlapne denarne politike v ZDA, v zadnjem mesecu pa so štafeto rasti prevzela predvsem boljša pričakovanja o rasti ameriških podjetij ter višjih dobičkih. Optimizem potrjujejo tudi podatki za poslovanje v prvem kvartalu leta 2019, saj je po dveh tretjinah objav skoraj 80 odstotkov ameriških podjetij preseglo pričakovanja, povprečno pa so rast dobičkov presegla za 7 odstotkov, rast prihodkov pa za skoraj 0,2 odstotka. Američani kot mojstri komunikacije so sicer pred tem konec leta pravočasno znižali pričakovanja, a tudi primerjava prvega kvartala leta 2019 z enakim obdobjem v letu 2018 kaže na skoraj na triodstotno rast dobičkov in štiriodstotno rast prihodkov. To v praksi nakazuje na nekaj nižje marže, a ker je trend poslovanja pozitiven, to vnaša optimizem na borze. V luči teh podatkov tudi zadnja objava rasti ameriškega BDP za prvi kvartal v višini 3,2 odstotka ni nobeno presenečenje. A vso to idilo dobrih podatkov je prejšnji teden nekoliko zamajal FED, ki je izjavil, da za zdaj ni razlogov za znižanje obrestnih mer, kar so nekateri analitiki že naglas pričakovali. Dodatne skrbi pa je povzročil Trump minuli konec tedna, ko je tvitnil, da bo dvignil carine na 200 milijard kitajskega izvoza v ZDA iz 10 na 25 odstotkov, preostanek 325 milijard, ki za zdaj ni obremenjen s carinami pa bo »kmalu« tudi obremenjen s 25-odstotno carinsko stopnjo. To kaže na zaplete v trgovinskih pogajanjih, čeprav so bile vse novice v zvezi s pogajanji v zadnjih mesecih zelo pozitivne. Ali gre le za dodaten pritisk na kitajske pogajalce ali pa pogajanjem dejansko slabo kaže, bomo videli 10. maja. Problema nimajo le Kitajci, saj že dosedanje sankcije vnašajo nemir v ameriško politiko in še posebej med republikance, tako da bi dodatne trgovinske ovire te nesporazume le še poglobile. Mogoče pa Kitajci pričakujejo, da bo Trumpov pokerski »blef« razpadel sam od sebe.

Vmes je med kladivom in nakovalom Evropa. Čeprav so evropske delnice od začetka leta zaostale za rezultatom ameriških sestričen za približno štiri odstotne točke, pa je bil ta zaostanek eden manjših v zadnjem obdobju, poleg tega pa se je v zadnjem mesecu optimizem nadpovprečno okrepil tudi v Evropi. Rezultati poslovanja nekoliko zaostajajo za ZDA in poročala je šele polovica evropskih podjetij, a tudi v Evropi vidimo pozitivna presenečenja. Rast dobičkov podobno kot v ZDA presega pričakovanja za dobrih 7 odstotkov, prihodkov pa za 0,5 odstotka. V primerjavi z enakim kvartalom lani so evropska podjetja nekoliko slabša kot ameriška, a kljub vsemu je optimizem okrepil delniške tečaje. Še posebej v Evropi razveseljujejo boljši podatki iz finančnih družb, kjer je bil rezultat v letu 2018 (poleg tehnologije) eden glavnih razlogov za zaostanek Evrope za ZDA. A tudi v Evropi trgovinska pošast dviga svojo glavo. Nedavni tviti Trumpa na temo subvencij evropskemu proizvajalcu letal Airbusu, ki roko na srce niso neresnične, a tudi ZDA subvencionirajo Boeing, kažejo na nadaljevanje trenj. Vprašanje je, kaj lahko prinesejo prihajajoče evropske volitve. Največja skrb je, da bo zmanjšana moč dosedanjih velikih blokov v evropskem parlamentu in okrepitev nekaterih novih prinesla status quo in s tem še počasnejše razreševanje težav. S tem pa ima Evropa zelo slabe izkušnje. Zato je na tem mestu pametno ponoviti staro vlagateljsko modrost. Nihče še ni bankrotiral, če je z mize pobral del dobička. Visoke donose v zadnjih mesecih se izplača izkoristiti za prestrukturiranje portfelja in zmanjšanje tveganja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 8. maj 2019.

Spogledovanje z novimi vrhovi

Gledano s psihološkega vidika je trenutno manjša verjetnost za hiter preboj na višje vrednosti. Večja verjetnost je, da se trgi nekoliko ohladijo. To nekako nakazuje tudi nizka nihajnost, ki smo je bili deležni v začetku letošnjega leta. Ta je namreč ena najnižjih v zadnjih devetdesetih letih. Prav tako večjega padca kot dobra dva odstotka letos ne poznamo, kar je še ena redkost v zgodovinskem kontekstu. Pred nami pa sta dva meseca, ki zgodovinsko gledano nista najbolj pisana delniškim trgom. V maju in juniju namreč delniški trgi zelo težko pridobijo vrednost, vsaj tako pravi zgodovina. Nekako se nakazuje, da delniški trgi potrebujejo predah. Ali bo to tudi nakupna priložnost, pa potrebujemo še nekaj več informacij. Pogledamo lahko, kako ameriška podjetja porabljajo denar, ki ga generirajo. V letošnjem letu bodo generirala okoli 3000 milijard dolarjev prostega denarja. Okoli 26 odstotkov ga bodo namenila investicijam, okoli 12 za raziskave in razvoj. Podoben odstotek gre za prevzeme. Preostalo, v letošnjem letu je ta številka slabih 50 odstotkov, pa se vrne lastnikom podjetja. Bodisi v obliki dividend ali v obliki nakupov lastnih delnic. V zadnjem letu se pojavljajo članki, ki govorijo, da ameriška podjetja ne vedo oziroma ne vidijo več priložnosti za rast ter da posledično vračajo preveč denarja delničarjem. Če pogledamo zadnjih 13 let, pa vidimo, da je odstotek, ki ga podjetja vrnejo lastnikom, sicer res rekorden, vendar ni ekstremen. Povprečje zadnjih 13 let znaša namreč 43 odstotkov. Večje težave imajo podjetja v nekaterih drugih delih sveta, kjer prostega denarnega toka za delničarje zmanjka.

Na krajši rok se zdi, da je verjetnost za delno ohladitev najvišja. Kakšne večje drame pa glede na stanje ameriške ekonomije, vrednotenj in stanje podjetij ni pričakovati. Lahko pa se zgodi tudi takojšnje nadaljevanje pozitivnega gibanja, vendar temu pripisujem manjšo verjetnost. Na srednji rok pa pozitiven moment ostaja.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 24. april 2019.

Mesečno poročilo za marec 2019

 

Mesečno poročilo za marec 2019

 

Naložbeni komentar – marec 2019

V marcu se je na globalnih delniških trgih nadaljevala rast iz januarja in februarja. Delniški indeks MSCI je tako pridobil skoraj 2 odstotka in pol. Rast tečajev je bila najvišja na trgih v razvoju, sledile so naložbe v ZDA, rast v Evropi pa je bila nekoliko nižja. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Delniški trgi v ZDA so se v mesecu podražili za približno 3 %. Najvišjo rast tečajev so zabeležila tehnološka podjetja in podjetja iz nepremičninskega sektorja. Pocenile pa so se naložbe v finančnem sektorju, in sicer za skoraj 3 %. Razlog za pocenitev delnic ameriških bank je bil v znižanju zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih, kar označuje nižjo obrestno maržo in posledično slabšo dobičkonosnost bank. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je znižala za približno 0,2 odstotne točke in je na koncu meseca znašala 2,4 %. Na marčevskem zasedanju Fed ni spreminjal obrestne mere. Znižali so tudi napovedi gospodarske rasti. Krivulja obrestnih mer se je obrnila, kar pomeni, da je bila obrestna mera na kratkoročni dolg višja od zahtevane donosnosti na dolgoročni dolg. Ta pojav je v preteklosti naznanjal veliko verjetnost recesije v bližnji prihodnosti. Delniški tečaji v Evropi so se podražili za nekaj več kot 1 odstotek in pol. Za višjo donosnost ameriških delnic, v primerjavi z evropskimi, je razlog tudi v okrepitvi dolarja proti evru. Skupna evropska valuta je v mesecu izgubila nekaj več kot odstotek proti zelencu. Delniški tečaji v Evropi so se podražili, toda manj kot v ZDA. Razlog je tudi v podražitvi dolarja proti evru, ki je v mesecu izgubil več kot odstotek proti zelencu. Zaupanje podjetij je bilo v marcu nižje kot v februarju. Obeti so se znižali predvsem v predelovalnih dejavnostih. Na drugi strani se je zaupanje potrošnika izboljšalo, toda le-to je še vedno pod nivoji iz preteklega leta. Na tokratnem zasedanju Evropska centralna banka, v skladu s pričakovanji, ni zvišala obrestne mere. Naznanili so tudi, da le-te ne nameravajo dvigniti še vsaj do konca leta.

Uvedli pa so tudi nov paket posojil TLTRO, ki bo omogočil financiranje bankam. Med državami BRIK so se najbolj podražile naložbe v Indiji, in sicer za okoli 10 %. Podražile so se tudi naložbe na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko se je brazilski trg pocenil. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Rast tečajev je bila prisotna tudi na trgih v regiji. Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu pridobil 2,8 %. Med ostalimi indeksi v regiji se je najbolj zvišal srbski BELEX, ki je mesec zaključil več kot 6 % višje. Solidna rast tečajev je bila tudi v Romuniji, medtem ko so se tečaji v Bolgariji in na Hrvaškem malenkost znižali.

Cena surove nafte najvišje letos

Poleg navedenih motenj v agregatni ponudbi pozitivno na ceno surove nafte vliva nekoliko večji optimizem o obsegu prihodnjega agregatnega povpraševanja. Nedavni negativni val makroekonomskih podatkov iz skoraj vseh koncev sveta je močno zajedel v zaupanje investicijske javnosti, kar se je konec lanskega leta izrazilo na kapitalskih trgih ter tudi na trgu surovin in energentov. V strahu pred morebitnim (pre)hitrim ohlajanjem gospodarske aktivnosti je prva ukrepala Kitajska, ki je že začela izvajati nekoliko ohlapnejšo denarno politiko, ob morebitni potrebi se ji lahko hitro pridruži nekoliko večji val fiskalnih spodbud. Pozitivno je bila med vlagatelji sprejeta novica, da naj bi Kitajska in ZDA kmalu našle kompromis v zvezi s trgovinsko menjavo in tako končale leto dni trajajočo grožnjo globalne trgovinske vojne, ki jo številni analitiki krivijo za nedavno upočasnitev svetovne gospodarske rasti. Nekoliko manj korenite – glede vpliva na kapitalske trge in zaupanje vlagateljev – poteze prihajajo tudi iz ameriške centralne banke. Fed je napovedal, da bo letos ustavil zategovanje monetarne politike (ne bo več zviševal temeljne obrestne mere). Ohlapno denarno politiko namerava nadaljevati tudi ECB. Kot kaže, svetovno gospodarstvo še ni doseglo meje, pri kateri bi se lahko samo spopadlo z »manjšimi« šoki, kar so očitno dojeli tudi centralni bančniki, predvsem na zahodni strani Atlantika. Zato lahko pričakujemo, da se bo »zdravljenje« z nizkimi obrestnimi merami nadaljevalo vsaj še letos (po potrebi pa tudi dlje). Posledice so opazne pri rasti vrednostnih tečajev delnic, obveznic in drugih dobrin, med katere uvrščamo tudi surovo nafto.

          Vir:Bloomberg

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 3. april 2019.

Strnjena izjava uprave in nadzornega sveta o tveganjih družbe KD Skladi

 

Strnjeno izjavo upravljalnega organa si lahko ogledate tukaj.

 

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

Tehnološke inovacije spreminjajo svet

 

V njem so podjetja kot so Apple, Microsoft, Visa, Intel, Mastercard … Na Nasdaqu, ki je druga največja borza na svetu, kotira skoraj 4000 različnih podjetij. V indeksu Nasdaq Composite pa najdemo preko 2600 podjetij. Včasih je bil indeks sestavljen izključno iz tehnoloških podjetij. Danes pa tehnologija predstavlja tudi bolj učinkovito prevozno sredstvo, tehnološke in socialne platforme, nova zdravila, boljše storitve prevoza itd. Prava inovacija in napredek pa se večinoma dogajata znotraj teh podjetij. Ta so temelj ameriške ekonomije in tudi glavni generator sprememb na globalni ravni. Približno polovico indeksa sestavljajo klasična tehnološka podjetja, drugo največjo utež pa imajo podjetja, ki spadajo v sektor potrošniških storitev. Tu najdemo Amazon, Netflix, Starbucks itd. Indeks se z leti nenehno spreminja. Prihajajo nova podjetja in odhajajo podjetja, ki niso bila uspešna s svojim poslovnim modelom. Prav tako se vsako leto številka spreminja tudi zaradi prevzemov. Omeniti velja tudi dejstvo, da so v zadnjih letih manjša podjetja dosegala višje rasti kot večja. Nenehno spreminjajoč indeks, sledenje spremembam in vključevanje vedno novih podjetij pa na daljši rok odraža pozitivne spremembe, ki se dogajajo na tehnološkem področju. Posledično pa je višja tudi vrednost indeksa.

V začetku tedna pa so tehnološki navdušenci spremljali, kaj bo trgu ponudilo trenutno drugo največje podjetje na svetu Apple. Njegov direktor Tim Cook navdušencev ni pustil ravnodušnih. Apple TV, kjer bo vsebino ustvarjal tudi Steven Spielberg, bo neposredna konkurenca Netflixu. Kreditna kartica brez številk, brez roka uporabe, brez podpisa. Naredili so jo v partnerstvu z Goldman Sachs in bo konkurenca vsem bankam. Je virtualna in hkrati tudi fizična kartica. Plačevali bomo lahko s telefonom, uro. Provizij ne bo, verjetno pa bo dostopna samo uporabnikom Applovih telefonov. Apple tako iz izdelovalca tehnološke opreme vedno bolj postaja storitveno podjetje. Nenehne spremembe pa so edino kar jim omogoča nadaljnjo rast. Tehnološka podjetja so generatorji rasti in sprememb. Preostala podjetja in posamezniki pa še naprej zahtevajo vedno bolj efektivne rešitve, da jih lahko držijo v stiku s konkurenco in spremembami.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 27. marec 2019.

Svetovni teden denarja

 

     

 

Svetovna kampanja se je začela leta 2012, letos pa tako obeležujemo že 8. Svetovni teden denarja. V sedmih letih se je kampanja dotaknila življenj 32 milijonov otrok in mladih v 169 državah po vsem svetu, sodelovalo pa je že 52 tisoč organizacij. Partnerji kampanje so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Afriška Unija, Evropski parlament, Evropska komisija, UNICEF in drugi. Slovenija pri kampanji sodeluje že od leta 2014, družba KD Skladi pa se je gibanju pridružila v letu 2017.

Ljubljanska borza meni, da je finančna pismenost eden izmed najpomembnejših temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika. S finančnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku: ko se odločamo o smeri študija, ko rešujemo stanovanjski problem, ko izbiramo službo in nenazadnje vsakodnevno pri opravljanju nakupov. Ker je borza institucija, katere pomembno poslanstvo je tudi finančno opismenjevanje, so letos s tem namenom ponovno organizirali tradicionalni letni dogodek ‘Gremo na borzo’, namenjen srednjim šolam in fakultetam. Pri projektu bodo sodelovali številni slovenski strokovnjaki s področja financ, sodelovali pa bomo tudi mi. Družba KD Skladi je pripravila predavanje, ki ga bo vodila finančna svetovalka Sonja Lovše Bambič in predstavila vse kar je treba vedeti o varčevanju v skladih.