Nova rekordna vrednost ameriških delnic

 

Vir fotografije: Business Insider

 

Ameriška podjetja so trenutno v sredini objav rezultatov za zadnje četrtletje lanskega leta. Do zdaj je rezultate objavilo dobrih 40 odstotkov vseh podjetij, ki sestavljajo indeks. Do torka tega tedna je napovedi preseglo največ podjetij v sektorju informacijska tehnologija. Posledično je bil sektor tudi najdonosnejši letos. Je pa nekaj imen v torek zvečer malenkost razočaralo, kar bo nekoliko ohladilo trg. Izpostavimo lahko AMD, delno tudi Microsoft ter Alphabet. Cene njihovih delnic so sicer letos že konkretno pridobile na vrednosti. Premor bi bil zdrav tudi za indekse, saj so nekatere delnice leto začele preveč optimistično.

Makroekonomske razmere na drugi strani luže pa so še naprej dobre. Inflacija se znižuje, gospodarstvo ostaja močno. Takšne so tudi napovedi za prihajajoče mesece. Vse bolj se potrjuje optimalen scenarij, po katerem bi se inflacija znižala brez recesije. Sicer so presenečenja še vedno mogoča, vendar bi potrebovali izreden dogodek, ki bi ponovno zvišal cene določene surovine ali pa prekinil dobavne verige. Nekaj se sicer kuha na Bližnjem vzhodu. Ladijske voznine so decembra poskočile za več kot 100 odstotkov, vendar so januarja že padle za polovico in so ponovno na »normalnih« ravneh. Zelo zanimivo bo spremljati še preostale rezultate ameriških podjetij za zadnje četrtletje in njihove napovedi za letošnje leto. Doslej smo videli, da se vroča zgodba umetne inteligence ne ohlaja. Zdi se, da bo z nami tudi v letošnjem letu. Bi bil pa premor na delniškem trgu zelo zdrav za nadaljevanje zgodbe, saj previsoka rast privabi vedno več špekulantov, ki stavijo samo na kratek rok. V Ameriki je zelo zanimiv tudi segment malih in srednje velikih podjetij, ki so bila v preteklih letih pod vplivom visokih obrestnih mer. Ta podjetja najdemo v indeksu Russell 2000. Tu so vrednotenja izredno nizka. Ta podjetja in cene njihovih delnic potrebujejo za rast tako močno domače gospodarstvo kot tudi nižje obrestne mere. Zdi se, da se lahko ta scenarij tudi uresniči, kar predstavlja lepo nakupno priložnost.

 

 

Kaj je ljudska obveznica, za koga je primerna in naložbene alternative

Obveznice so varna naložba, ljudske obveznice pa dostopne tudi malim vlagateljem

Državne obveznice so dolžniški vrednostni papirji, preko katerih se na kapitalskih trgih zadolžujejo države. Vlagateljem obljubljajo redno plačevanje obresti in vračilo glavnice ob dospetju, kar običajno predstavlja varno obliko naložbe z nizkim tveganjem. Vlagatelji, ki kupijo te obveznice, dejansko posojajo denar državi – torej, obveznice si lahko predstavljamo kot pogodbo med posojilojemalcem (država, ki izda obveznico) in posojilodajalci (vlagatelji v obveznico).

Prve oblike dolžniških vrednostnih papirjev, ki bi jih lahko primerjali z obveznicami, segajo v zgodnje obdobje italijanske renesanse v 13. stoletju. Vendar pa so se prave obveznice kot finančni instrument začele razvijati v 17. in 18. stoletju v Evropi, moderni sistem izdaje obveznic s strani držav pa se je oblikoval v 19. stoletju

Kupci obveznic so običajno predvsem profesionalni oziroma institucionalni vlagatelji kot so skladi, banke in zavarovalnice, medtem ko mali vlagatelji pri nas najpogosteje in najlažje do obveznic dostopajo posredno preko vzajemnih skladov. Pri nas pa je v zadnjem času veliko govora o t. i. slovenskih državnih ljudskih obveznicah, ki jih je ministrstvo za finance februarja izdalo za male vlagatelje v Sloveniji.

Prva ljudska obveznica je bila izdana na Nizozemskem

Prva izdaja ljudske obveznice je bila vpisana na borzi v začetku 17. stoletja v Amsterdamu, na Nizozemskem. V Sloveniji pa bodo od februarja 2024 malim vlagateljem prvič dostopne triletne ljudske obveznice, ki jih bodo lahko kupile vse polnoletne osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Te ljudske obveznice bodo v izplačilo zapadle konec februarja 2027. V vmesnem obdobju bo možno z njimi trgovati na Ljubljanski borzi, zato bodo lastniki obveznic morali imeti odprt trgovalni račun. Obveznice spadajo med relativno varen naložbeni razred, zaradi možnosti odprodaje na Ljubljanski borzi bodo tudi likvidne, letna obrestna mera 3, 4 odstotka pa predstavlja delni ščit vrednosti naložbe pred inflacijo.

Za vpis v ljudske obveznice morate izpolnjevati vsaj naslednje pogoje:

  • Imeti stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji
  • Imeti najmanj 1.000 evrov prihrankov, ki jih želite investirati
  • Imeti odprt trgovalni račun pri eni izmed borznih hiš ali bank, ki bodo nudile možnost nakupa ljudske obveznice in s tem v zvezi pokriti vse transakcijske stroške tako borzne hiše kot tudi Centralno klirinško depotne družbe.

Trgovalni račun za nakup ljudske obveznice bo mogoče odpreti pri petih distributerjih – to so NLB, Nova KBM, SKB, BKS in Ilirika. Običajno se pri postopku potrebuje osebni dokument, davčno številko, dokazilo o naslovu stalnega prebivališča, podatke o zaposlitvi itd. Sledi izpolnitev prijavnega obrazca, izbor vrste računa in prenos sredstev na račun, preko katerega boste oddajali naročila za nakup vrednostnih papirjev, v tem primeru obveznic. Pri celotnem postopku vam bodo pomagali borzni posredniki.

Kaj je varneje: depozit ali državna obveznica?

Pri nas država jamči depozite v višini do sto tisoč evrov. Torej, če banka propade, se država zavezuje, da bo komitentom krila depozite do tega zneska. Na drugi strani pri obveznicah, ki jih vlagatelj drži do dospetja, možnost izgube vloženega zneska z dogovorjenimi obrestmi obstaja samo v primeru, da država ni zmožna poravnati svojih obveznosti, torej bankrotira. Slovenija v času samostojnosti še ni bila blizu taki situaciji in tudi v tem trenutku na kapitalskih trgih velja za zelo zaupanja vrednega posojilojemalca. Posledično lahko državno obveznico označimo celo za bolj varno naložbo od depozita nad 100.000 evrov. Do nivoja 100.000 evrov pa je položaj izenačen.

Ljudske obveznice niso optimalna naložba za investiranje manj kot 5.000 evrov

Za vlagatelje, ki še nimajo odprtega trgovalnega računa, bodo stroški trgovalnega računa lahko znatno znižali donosnost obveznice. Stroški namreč običajno obsegajo enkratne stroške odprtja računa, letne oz. mesečne stroške vodenja računa in vzdrževanja stanja, stroške ob nakupu in prodaji vrednostnega papirja, stroške zapiranja računa itd. Banke in borzne hiše sicer obljubljajo nižje stroške v primeru nakupa ljudskih obveznic, a to je treba preveriti vnaprej s posamezno finančno institucijo. Še zlasti, ko gre za vlaganje relativno nizkih zneskov v stabilne naložbe z nizko donosnostjo (kamor spadajo državne obveznice), so stroški ključen dejavnik, ki ga vlagatelj nikakor ne sme zanemariti, ko se odloča med različnimi naložbenim alternativami.

Država pri ljudskih obveznicah ponuja višje donose, kot jih trenutno ponujajo slovenske banke za depozite ali jih dobimo kot vlagatelj v slovenske obveznice. A zaradi stroškov zlasti pri zneskih nižjih od 10.000 evrov in vlagateljih, ki še nimajo trgovalnega računa, naložba stežka upraviči nakup v primerjavi z alternativnimi možnostmi vlaganja kot so skladi denarnega in obvezniškega trga.

“Tisoč evrov je enostavno premajhen znesek. Za nove vlagatelje v obveznice je težava v stroških, ki so v tem primeru previsoki. Vodenje računa in vse preostalo nam bo pojedlo donos. Za vlagatelje, ki pa že imajo odprt trgovalni račun, je minimalni znesek, ko se jim splača kupiti obveznico, približno 5.000 evrov. “, razlaga Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb.

A obstajajo alternative, ki tudi vlagateljem z manjšimi zneski nudijo primerljiv donos in ščit pred inflacijo. To so denarni in obvezniški vzajemni skladi, ki vlagateljem omogočajo ne zgolj investiranje z enkratnimi zneski, ampak tudi z rednimi mesečnimi zneski. Imajo primerljivo nizko oziroma celo nižjo stopnjo tveganja, so likvidni in nosijo podobne donose.

Vzajemni skladi so alternativa za dolgoročno plemenitenje prihrankov in vam nudijo številne prednosti:

  • Enostaven pristop,
  • Brez vezave, privarčevana sredstva so likvidna,
  • Fleksibilnost – investirate lahko enkratne zneske ali manjše mesečne zneske,
  • Strokovno in varno upravljanje,
  • Razpršenost in manjše tveganje in
  • Prenos sredstev med skladi brez stroškov in z odlogom plačila davka na kapitalski dobiček.

 

PRIJAVA NA POSVET

Ali je ljudska obveznica primerna oblika varčevanja za otroke?

Obveznico bodo lahko kupili le polnoletni državljani z odprtim trgovalnim računom. Vseeno lahko starši za otroke kupijo obveznico nase in tako varčujejo za otroke. A če ne varčujemo na primer za izpit za avto, ki ga bo otrok opravljal čez 3 leta, je ročnost varčevanja pri otrocih običajno veliko daljša. Za dolgoročne cilje, kot je otrokova prihodnost, bi bilo iz tega razloga bolj smiselno razmisliti o naložbah z večjo potencialno donosnostjo, vendar tudi z večjim tveganjem, kot so na primer vzajemni skladi. Kot eden boljših pristop varčevanja za otrokovo prihodnost predstavlja redno mesečno vplačevanje v varčevalni načrt, saj se s takim pristopom izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu, hkrati pa nam zaradi vstopa z nizkimi mesečnimi zneski omogoča, da začnemo varčevati zgodaj, že v začetku njegovega otroštva.

Se tudi vam svetlika naložba v zlato?

Naložbe - uravnotežena tehtnica z zlatom in S&P 500Zlata ogrlica ni naložbeno zlato

Naložbeno zlato obsega zlate palice, kovance in certificirane zlate ploščice, ki jih kupujemo predvsem kot obliko finančne naložbe. Vrednost takšnega zlata je običajno tesno povezana s trenutno tržno ceno čistega zlata.

Zlata palica.

Na drugi strani zlata verižica ali drugi zlati nakit ne šteje nujno za naložbeno zlato. Vrednost nakita je namreč poleg čistosti zlata odvisna od dizajna, blagovne znamke, umetniške vrednosti, možnosti prodaje itd.

Certificirano naložbeno zlato je zato boljša izbira za investiranje, saj njegova čistost, oblika, teža in druge karakteristike ustrezajo določenim standardom, kar olajša ocenjevanje njegove vrednosti.

Najvišji standard kakovosti naložbenega zlata predstavlja oznaka Standard Good Delivery. Standard določa specifikacije, ki jih zlato mora dosegati za trgovanje na mednarodnih borzah. Tako zlato kujejo zgolj kovnice, ki izpolnjujejo stroge pogoje standarda. Posledično je zlato z oznako Good Delivery priznano po vsem svetu in se lahko brez dodatnih preverjanj trguje na mednarodnih trgih, kar zagotavlja lažjo prenosljivost, večjo likvidnost in zaupanje med vlagatelji. Zaradi naštetega so certificirane zlate ploščice veliko bolj smiselna izbira za naložbe v primerjavi z nakitom, katerega vrednost je bolj subjektivna.

Kje lahko kupite naložbeno zlato?

V zadnjem obdobju je vse bolj razširjeno investiranje v zlato preko finančnih trgov. Ena izmed možnosti je nakup delnic podjetij, ki se ukvarjajo z rudarjenjem zlata. Te delnice so pogosto bolj nihajne od same cene zlata in ponujajo možnost višjih donosov, a višja je tudi stopnja tveganja.

Druga možnost so ETF-i. Ti skladi investirajo neposredno v fizično zlato in so visoko likvidni, kar omogoča enostaven nakup in prodajo. Vrednost enot teh skladov običajno tesno sledi ceni fizičnega zlata. Običajno so stroški nakupa in upravljanja nižji kot pri fizičnem naložbenem zlatu, kjer je poleg stroškov kovnic in posrednikov, potrebno upoštevati tudi stroške hranjenja . ETF-i tako predstavljajo priročno in cenovno ugodno možnost za vlagatelje, ki ne želijo fizičnega zlata​.

Ali se investiranje v zlato splača?

Naložba v zlato ima med vlagatelji status varne in stabilne investicije, ki služi kot hranilec vrednosti in sredstvo za razpršitev tveganja v celotnem portfelju. Kaj pa kažejo zgodovinski podatki v praksi?

Povprečna dolgoročna donosnost splošnega ameriškega indeksa 500 najuspešnejših podjetij, S&P 500 znaša okrog 10,5 %. Če želimo realno primerljivo oceno povprečne donosnosti zlata, moramo ceno začeti spremljati avgusta leta 1971, ko so ZDA ukinile zlati standard oziroma sistem, v katerem je bila vrednost dolarja vezana na določeno količino zlata. Povprečna donosnost najžlahtnejše plemenite kovine v obdobju od takrat do leta 2023 znaša 7,8 %. Dodati je potrebno, da podatki ne vključujejo stroškov hrambe, kovnice in posrednikov pri prodaji. Skupni stroški naložbe v fizično zlato so običajno precej višji kot stroški pri vlaganju v delnice.

Donosnost najbolj spremljanega ameriškega delniškega indeksa torej presega donosnost zlata. Kaj pa pogost argument zagovornikov naložbenega zlata, stabilnost?

Že hitra primerjava grafa gibanja cene zlata in ameriškega S&P 500 v zadnjih 25 letih razkriva, da rast vrednosti zlata še zdaleč ni konstanta, amplitude nihanja vrednosti pa ne bistveno odstopajo od nihanja delniškega indeksa. Zlato se je odlično odrezalo med leti 2008 in 2012, ko se je svet spopadal z veliko finančno krizo. Donosnost delnic je v tistem obdobju zaostajala za donosnostjo zlata, a v času gospodarskega okrevanja so delnice hitro nadoknadile zamujeno in rasle po precej višjih stopnjah kot zlato.

Za vlagatelje z dolgoročno perspektivo se je vlaganje v delnice izkazalo kot bolj donosno od vlaganja v zlato. Največja pomanjkljivost naložbe v zlato napram delnicam je to, da ne generira denarnega toka, ki bi se nato obrestoval. Njegova vrednost temelji predvsem na neoprijemljivih lastnostih kot so varnost, redkost in prestiž, ne pa na ustvarjanju dobička.

Pod črto je torej zlato v preteklosti upravičilo svojo vlogo hranilca vrednosti, še posebej v času geopolitičnih nemirov, inflacije in globalnih finančnih kriz. Kljub temu pa je lahko njegova cena bolj nihajna od obveznic, donosnost pa na dolgi rok nižja kot pri delnicah. Zlato je zato v portfelju vlagatelja smiselno predvsem kot dodatek donosnejšim delniškim in bolj stabilnim obvezniškim naložbam, ki bo služil kot varovalka v primerih gospodarskih in finančnih šokov, ne pa kot osrednji del naložbenega portfelja.

Do zmagovalnega portfelja prek vzajemnih skladov

Vlagateljem enostaven in učinkovit način vlaganja v delnice in obveznice predstavlja investiranje v vzajemne sklade. Vzajemni skladi so zasnovani tako, da izpolnjujejo različne naložbene cilje in stopnje tveganja, kar vlagateljem omogoča izbiro kombinacije skladov, ki najbolj ustrezajo njihovim finančnim ciljem in toleranci do tveganja. Med seboj se razlikujejo po naložbeni politiki oziroma vrsti vrednostnih papirjev, v katero nalagajo sredstva.

Naložbe v delnice prek vzajemnih skladov omogočajo dostop do strokovnega upravljanja portfelja, kar je še posebej koristno za tiste, ki nimajo časa ali znanja za samostojno upravljanje naložb. Posvetujte se z finančnimi svetovalci, ki vam bodo pomagali do najboljše rešitve za svoje finančne potrebe in karakteristike.

 

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja in odgovori

Kakšna je razlika med naložbenim zlatom in zlatim nakitom?
Naložbeno zlato vključuje certificirane zlate palice, kovance in zlate ploščice, katerih vrednost je tesno povezana s tržno ceno čistega zlata. Nasprotno pa je zlat nakit odvisen tudi od drugih dejavnikov kot je dizajn in blagovna znamka. Zlati nakit je težje prodati in ima zato običajno nižjo vrednost v primerjavi z certificiranim naložbenim zlatom.

Je zlato res varna in stabilna naložba?
Zlato je v preteklosti služilo kot hranilec vrednosti in sredstvo za razpršitev tveganja v portfelju, še posebej v času geopolitičnih nemirov in finančnih kriz. Vendar pa njegova cena ni vedno stabilna in lahko niha.

Kakšne so možnosti za investiranje v zlato preko finančnih trgov?
Investitorji lahko investirajo v zlato preko delnic podjetij, ki se ukvarjajo z rudarjenjem zlata, ali preko ETF-ov, ki investirajo neposredno v fizično zlato. Delnice rudarskih podjetij so bolj nihajne in ponujajo potencialno višje donose, medtem ko ETF-i nudijo visoko likvidnost in enostavno trgovanje.

Kako se donosnost zlata primerja z donosnostjo delnic?
Zgodovinsko gledano je povprečna dolgoročna donosnost zlata nižja v primerjavi z delniškimi indeksi, kot je npr. S&P 500. Zlato predstavlja ustrezno dopolnilo portfelju, ki se dobro odreže v času gospodarske negotovosti.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pozitivni niz ameriškega indeksa S&P 500, ki je trajal devet tednov, se ni podaljšal v novo leto. Vlagatelji so del donosov pobrali z mize, saj so glavni delniški indeksi leto 2024 začeli v rdečem. Zanimiv je pogled na donose posameznih segmentov trga, saj je pretekli teden zaznamovala rotacija investicijskih tokov od zmagovalcev 2023 v naložbe in sektorje, ki so bili v preteklih dvanajstih mesecih zapostavljeni in so zaostajali.

Unovčevanje dobičkov je bilo tako najbolj izrazito pri skupini t.i. veličastnih sedem (Apple, Amazon, Microsoft, Tesla, Nvidia, Alphabet in Meta), ki so lani beležili spektakularne donose in imajo največjo utež v glavnih borznih indeksih. Delnice Tesle in Amazona so 2024 začele z okrog 5 % upadom na tedenski ravni. Še za spoznanje več so se pocenile delnice Appla, v zvezi s katerim se je v zadnjem obdobju nabralo nekaj negativnih novic – občuten padec prodaje Iphonov na Kitajskem, znižane napovedi nekaterih investicijskih bank ter predvsem protimonopolna tožba ameriškega ministrstva za pravosodje. Po mnenju ministrstva je sporna ekskluzivnost delovanja ure Apple Watch in storitve iMessage, ki je na voljo zgolj uporabnikom Appla oz. Iphona. V boju za status največje borzne družbe na svetu, Applu tesno za ovratnik diha Microsoft.

Na drugi strani so leto odlično odprle delnice zdravstvenega sektorja, ki so kljub nekaterim odločilnim prebojem, kot je zdravilo za debelost, trendu staranja prebivalstva in dobrim poslovnim rezultatom, lani po donosih močno zaostale za tehnološkimi delnicami, pa tudi za celotnim trgom ter so posledično ugodno ovrednotene. Še manj razlogov za zadovoljstvo so imeli v 2023 vlagatelji v delnice sektorja javne oskrbe in potrošnje, ki so leto sklenile v rdečem. Tudi indeksi obeh omenjenih sektorjev so pretekli teden pridobivali.

Nič pretresljivo novega pa niso prinesli najnovejši podatki iz ameriškega trga dela. Število novo ustvarjenih delovnih mest je decembra znova preseglo napovedi. Stopnja brezposelnosti je ostala pri 3,7 %, povprečna urna postavka se je v primerjavi z novembrom zvišala za 0,4 %. Trg dela torej ostaja robusten, kar centralnim bankirjem dopušča, da bodo pri sproščanju denarne politike precej bolj previdni in potrpežljivi kot pri zategovanju.

Boljše so v leto vstopili evropski borzni indeksi, kjer je utež tehnoloških delnic v indeksih veliko manjša kot v ZDA. V središču pozornosti so bili podatki o decembrski inflaciji, ki se je iz novembrskih 2,4 % zvišala na 2,9 %. Ob ponovnem skoku inflacije, so znova pridobivale zahtevane donosnosti evropskih obveznic. A zvišanje inflacije gre predvsem na račun enkratnih vladnih subvencij energentov decembra leta 2022 v Nemčiji, zaradi katerih je bila primerjalna osnova izkrivljena. Precej bolj informativen bo podatek o januarski inflaciji, saj se v nekaterih državah prenehajo državne subvencije za energente, z začetkom leta pa se običajno na marsikaterem področju na novo prilagajajo cene.
Ekonomski podatki na Kitajskem ostajajo neprepričljivi. Indeks nabavnih managerjev PMI je bil decembra tretji mesec zapored pod mejo 50, ki ločuje rast in krčenje gospodarske aktivnosti. Kitajski borzni indeksi so nadaljevali z upadom.

Ta konec tedna nas čakajo, iz geopolitičnega vidika, zelo pomembne predsedniške volitve na Tajvanu. Predvolilne ankete najbolje kažejo predstavniku progresivne demokratske stranke Lai Ching-teu, ki zagovarja obstoječo politiko neodvisnosti Tajvana. Kitajski predsednik Xi je v luči prihajajočih volitev že izjavil, da je ponovna združitev Kitajske neizogibna. Vprašanje glede Tajvana bo ena izmed ključnih geopolitičnih tem v letošnjem letu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2024 bodo zaznamovale centralne banke z nižanjem obrestnih mer. Fed napoveduje tri reze, ECB je pri tem bolj previdna, a trg v obeh primerih pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Za 2024 so namreč napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo nedotaknjeni dolgoročni ekonomski in socio-družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša načina investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obrestne mere so dosegle vrh, zato je za vlagatelje s kombinacijo naložb v delnice in depozitov privlačna možnost vlaganja v globalno razpršene generali sklade ter Generali MM, sklad denarnega trga, ki ponuja celo višjo varnost od bančnih depozitov, podobno donosnost ter fleksibilnost, saj vlagatelja ne zavezuje v naložbo kot to stori bančni depozit.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za dolgoročne vlagatelje, lahko pa letošnje leto predstavlja leto predaha po močni rasti v 2023. Vseeno s pozitivnimi zgodbami kot so AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja.

Kitajske delnice statično gledano ostajajo zelo privlačno vrednotene, a se je v 2023 nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, čeprav so kitajske delnice danes najcenejše v primerjavi z ostalimi delnicami s trgov v razvoju ter tudi razvitimi trgi v zadnjih 25 letih. Zato ostajamo previdni in dajemo znotraj sklada večji poudarek Indiji in njenim naložbam. Indija je postala najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, v 2024 pa napoveduje 7 % gospodarsko rast. Prinaša močno rast srednjega razreda in relativno dobro pravno varnost temelječo na anglo saksonski zakonodaji ter demokratično izvoljene predstavnike oblasti. Lahko rečemo, da Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske iz preloma tisočletja. Zato sklad Generali Indija – Kitajska ostaja bolj špekulativno naravnan, čeprav trenutni nivoji za potrpežljivega vlagatelja predstavljajo zanimivo nakupno priložnost.

 

 

 

Kapitalski trgi v zelenem močneje od pričakovanj

 

Na borzah se leto 2023 končuje krepko v zelenih številkah, centralne banke se uspešno spopadajo z izzivi. Tega pa prebivalci in podjetja v Sloveniji, ki prihranke držijo v bankah, ponovno niso unovčili, pravi Sašo Šmigić, član uprave Generali Investments. Cena, ki jo plačujemo za slabo finančno pismenost, je visoka, starši morajo prevzeti odgovornost, da tudi na tem področju pripravijo otroke na življenje.

Kako zadovoljni so lahko vlagatelji z letom 2023?
Lahko so zelo zadovoljni. Pričakovali smo pozitivno leto, to konec lanskega leta tudi povedali našim vlagateljem, ampak zaradi vsega, kar se je dogajalo, in se v določeni meri še vedno dogaja, nismo pričakovali tolikšnih donosnosti na kapitalskih trgih, predvsem delniških. Glavni delniški indeks v ZDA je letos ustvaril več kot 20 odstotkov donosa, tehnološke delnice 40 odstotkov, evropski delniški indeks je prav tako višji za nekoliko manj kot 20 odstotkov. Večje je razočaranje na trgih v razvoju, in to predvsem zaradi največjega trga v tej kategoriji, kitajskega, ki je globoko v rdečih številkah. Govorimo o minus 18 odstotkih. Ta država nikakor ne najde poti iz postcovidnega obdobja, potrošniškega buma, ki smo ga imeli v Evropi in ZDA po koncu pandemije, niso doživeli in tudi ekonomija ne najde poti na zeleno vejo. Medtem ko smo se v zahodnem svetu srečevali z najvišjo inflacijo v zadnjih 50 letih, imajo na Kitajskem deflacijo, kar sicer pozitivno vpliva na naš del sveta.

Kaj pa obveznice?
Stanje je po lanskem, zelo težkem letu letos nekoliko boljše. Zaradi visoke stopnje inflacije so centralne banke lani vodile zelo agresivno restriktivno denarno politiko – zelo hitro in zelo močno so dvigovale obrestne mere, ker so hotele zmanjšati gospodarsko aktivnost in s tem raven povpraševanja. Ker je rast temeljnih obrestnih mer negativno povezana z donosnostjo obvezniških naložb, smo verjetno videli največji padec obvezniškega trga v zgodovini. Ko so se inflacijska pričakovanja začela spuščati, so tudi vlagatelji začeli vračunavati najprej potencialni konec rasti obrestnih mer in v zadnjih mesecih že potencialno zniževanje v prihodnjem letu, kar je zelo blagodejno vplivalo tudi na obvezniške donose. Obveznice letos prinašajo približno sedemodstotno donosnost.

Omenili ste tehnološke delnice in njihovo rast. Kako pomemben doprinos ima umetna inteligenca?
Delnice tehnoloških podjetij so bile letos najdonosnejša kategorija, največja rast pa je bila prav v segmentih, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Bodisi da jo razvija, bodisi zagotavlja strojno oziroma programsko opremo. Umetna inteligenca je eden od novih megatrendov in vse, kar je povezano s tem, je bilo letos zmagovalna stava. Verjamemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. So pa tudi vsa druga podjetja začela komunicirati, da so v svoje sisteme poslovanja začela vključevati umetno inteligenco oziroma jo bodo. To bo načelno vplivalo na rast produktivnosti, po drugi strani pa je prav umetna inteligenca priložnost, da podjetja nadomestijo primanjkljaj na področju kadra.

Kateri pa so bili ključni mejniki letošnjega leta za razvoj kapitalskih trgov? Kaj vas je najbolj presenetilo?
Leto 2023 je najbolj zaznamovalo upočasnjevanje inflacije. Bolj smo se približevali koncu leta, bolj smo postajali optimistični, da bi inflacija lahko prišla na ciljna dva odstotka. Januarja so vsi pričakovali, da bodo visoke obrestne mere vztrajale dlje in predvsem smo se tako v finančni industriji kot v gospodarstvu spraševali, kako je pri tako agresivni denarni politiki gospodarska aktivnost lahko tako živahna in, še bolj presenetljivo, kako robusten je trg dela. To je posledica dejstva, da se v veliko dejavnostih spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, saj se določen del populacije po pandemiji covida-19 ni vrnil v gospodarstvo. Zaradi razmer na trgu dela se dogodki, ki so jih pričakovale centralne banke, niso zgodili tako hitro in tako intenzivno in to je bilo tudi eno največjih presenečenj letošnjega leta.

Naš največji problem je, da začnemo varčevati 40 let prepozno. Največji korak naprej morajo narediti starši, ki naj otroke opremijo z dobro finančno pismenostjo.

Globlje v letu ko smo bili, bolj se je inflacija umirjala, zdaj je že blizu ciljnih dveh odstotkov, kar pomeni, da so bili ukrepi centralnih bančnikov učinkoviti. V zadnjem mesecu ali dveh se je začelo spreminjati tudi prepričanje o tem, kako dolgo in na kakšni ravni bodo vztrajale obrestne mere. Večina investitorjev pričakuje reze že v prvi polovici prihodnjega leta, najbolj optimistični pa, da bi se to lahko zgodilo že spomladi prihodnje leto, saj se gospodarska aktivnost močneje ohlaja. Odločevalci pri pripravi denarne politike vedno kolebajo med tem, ali še zvišati obrestno mero ali jo morda spustiti. Sprašujejo se, ali bi morda s tem, če bi jo še dvignili, preveč zategnili ročno zavoro in se bo ekonomija ustavila, sledila pa bi močnejša recesija. Po drugi strani pa tvegajo, da če ne bodo dovolj zvišali obrestne mere, se bo gospodarstvo še bolj pregrevalo. Za zdaj kaže, da so odločitve, ki jih sprejemajo, prave, in to se kaže tudi na kapitalskih trgih.

Kako se vlagatelji odzivajo na dogajanje na trgih in kako zrel je v povprečju slovenski vlagatelj, če ga ocenite na podlagi tega?
Ljudje smo čustvena bitja in gonilni sili naših odločitev sta strah in pohlep. Od okoliščin je odvisno, katero od teh čustev prevlada. Ko se začnejo pojavljati dvomi o padcih na kapitalskih trgih ter spremljajoče negativne novice, se občutek strahu močno krepi, dokler ne postane nerazumno velik in takrat ljudje obupajo, prodajajo naložbe in unovčijo izgube. Na drugem koncu spektra je podobno. Ko se začneta pozitivni trend in optimizem na kapitalskih trgih, se v nas prebudi pohlep in smo pripravljeni vstopati v naložbe, ko so ravni visoke. V obeh primerih naredimo prav nasprotno, kot bi morali, kajti v zgodovini so se večji padci na kapitalskih trgih izkazali kot pozitivna vstopna točka za nakup, pri lovljenju zelo vročih zgodb pa se večkrat opečemo. Pri lovljenju pozitivnega trenda je treba dobro proučiti, ali ima neka delnica, trg, sektor res neko vzdržno rast in je z razlogom vroča.

Kje še potrebujemo več znanja in ozaveščenosti?
Sam imam dvojčka, stara deset let, in od njunega rojstva s partnerko varčujeva v njunem imenu v skladih. Verjamem, da je edina stvar, ki je v življenju ne moreš nadomestiti, čas. Ocena, ali so odločitve prave ali napačne, pa je odvisna od tega, skozi katero časovno prizmo gledaš. Do 18. leta bosta imela odlično priložnost, da skozi pozitivno izkušnjo, ki jo bosta dobila s tem, ko spremljata, kaj se dogaja z njunim premoženjem, spoznata, da trgi nihajo, ampak da ob pravilni globalni razpršitvi portfelja dolgoročno to prinaša rezultat. Njunim letom primerno ju poskušam izobraziti o tem, kaj pomeni finančna industrija, kaj je delnica, kaj obveznica in kaj je depozit. Zdaj sta že dovolj zrela, da se o teh stvareh pogovarjamo skozi njune interese, na primer igrice in šport. Govorimo o tem, kaj pomeni biti delničar podjetja, ki proizvaja igrice, kako kot solastnik podjetju lahko pomagaš ustvarjati razvojne priložnosti in podobno. Verjamem, da bosta pri 18. letih, ko bosta sposobna sprejemati svoje odločitve, poznala ustroj celotne finančne industrije, kar jima bo omogočalo širši pogled na svet, in če bom svoje poslanstvo opravil dobro, verjamem, da bosta nadaljevala z vlaganjem.

Zakaj se vam zdi to izobraževanje pomembno že tako zgodaj?
Dejstvo je, da mladostnik pri 18. ali 20. letih nima časa za to, niti zelo verjetno nima presežnih sredstev, s katerimi bi lahko začel varčevati in naprej vlagati svoje prihranke, tudi prioritete so drugačne. O vlaganju začnemo resneje razmišljati šele v bolj zrelih letih. Tako izgubimo še deset, morda celo 20 let in vlagati začnemo 30, celo 40 let prepozno, kar je naš največji problem, saj tega izgubljenega časa ne moremo nadomestiti z nobeno naložbeno strategijo. Kot 40-letniki zase sprejemamo bistveno drugačne odločitve, kot jih sprejema skrbnik nekaj let starega otroka. Tu moramo narediti največji korak naprej, torej, da začnemo že kot starši razmišljati o tem, kako lahko otroke peljemo skozi finančno izobraževanje, da bodo dobili pozitivne izkušnje in možnost odločanja ter iskanja alternativ. Da bodo začeli odraslo življenje z dobro finančno pismenostjo.

Ampak verjetno velika večina staršev nima ustreznega znanja, da bi vse to lahko počeli, morda tudi dvomijo o produktih, vezanih na kapitalske trge. Ne nazadnje vemo, da imamo Slovenci v bančnih vlogah kar 27 milijard evrov.
Se strinjam in mislim, da imamo sistemsko izobraževalno luknjo, ki jo mi kot finančna industrija poskušamo z različnimi aktivnostmi zakrpati, na primer z izobraževalnimi projekti. To je dolgoročen projekt, ampak brez tega ne verjamem, da lahko naredimo preboj. Verjetno velja, da slovenski varčevalec v povprečju razume investiranje le v segmentu bančnih depozitov in nepremičnin. Tu je tudi akumuliranega največ premoženja, celotna industrija vzajemnih skladov pri nas je velika le 4,5 milijarde evrov. To pomeni, da so ljudje pripravljeni plasirati v te naložbe zelo majhen delež prihrankov. Veliko časa se ukvarjamo z vprašanjem, zakaj je tako, in odgovor je v naši zgodovini, ki ji pa ji v zadnjem času pripisujemo še nepoznavanje, pretiran strah ali pa nezaupanje do tega segmenta. Na področju izobraževanja prebivalstva finančno industrijo čaka še veliko dela.

Evropska komisija in OECD sta pripravila okvir finančnih kompetenc EU za otroke in mlade, s katerim spodbujata k povečanju finančne pismenosti pri novih generacijah. Kako ocenjujete ta okvir? Opažate kakšen napredek na tem področju v Sloveniji?
Vprašanje finančnih kompetenc je tudi za EU pomembno. Vemo, kakšno je stanje javnih financ, ne samo v Sloveniji, govorimo o evropskem problemu. Z dodatnim varčevanjem bo treba nadomestiti pričakovani izpad pokojnin iz javnih sredstev. Drugo pa je povezano s tem, da ljudje ne začnejo varčevati in vlagati dovolj zgodaj, in tega ne bodo mogli nikoli nadomestiti. Kdaj in kako začeti varčevati ter kako prihranke, ki so na banki, naprej vložiti in plemenititi, so ključna vprašanja, o katerih se mora začeti spraševati vsak posameznik, mislim pa, da se veliko preveč zanašamo na to, da bo našo nalogo finančnega opismenjevanja otrok opravil nekdo drug. Vsaka takšna pobuda je pozitivna in je korak v pravo smer, ampak v končni fazi je to stvar posameznika. Vzeti si mora čas za to in vsak sam je odgovoren, da začne o tem razmišljati, da se izobrazi in da nato to energijo prenese na potomce.

Ste morda že kdaj izračunali ceno, ki jo plačajo vlagatelji, ki taktizirajo in poskušajo ujeti pravi trenutek za vstop na kapitalske trge?
Pogosto dobimo vprašanje, kdaj je pravi trenutek za to, da začnemo vlagati in investirati. Vsakomur odgovorim, da je treba pogledati skozi časovno prizmo. Če je nekdo leta 2007 vstopil na ameriški delniški trg, je bil že naslednje leto, ob nastopu globalne finančne krize, v zelo rdečih številkah. Če bi takrat obupal in izstopil s trga, bi ustvaril izgubo in pod črto imel slabo izkušnjo. Če pa bi vztrajal, ne bi zamudil okrevanja, ki je sledilo v naslednjih letih, ohranitev naložbe do danes pa prinaša nekajkratno povečanje premoženja v primerjavi z vložkom.

Na kapitalskih trgih so kratkoročni vzponi in padci stalnica, zato je časovna komponenta pomembna in mlajši ko je posameznik, ko vstopi na trg, več ima možnosti, ne samo da nadomesti potencialno izgubo, ki se bo zgodila, ampak da sprejme dobro odločitev ne glede na to, kdaj je vstopil na trg. Največja oportunitetna izguba vsakega vlagatelja je, da prehitro proda naložbo, ko začne vrednost padati, in vstopi nazaj šele, ko je vrednost že višja, kot je bila, preden je začela padati. Temu rečemo, da je zaklenil izgubo.

Skladi denarnega trga so alternativa bančnemu depozitu na vpogled, a zdaj so precej donosnejši.

Trenutno je aktualna tudi velika asimetrija med cenami bančnih kreditov in obrestmi, ki jih banke dajejo varčevalcem za depozite. Banke v Sloveniji v nasprotju z drugimi evropskimi državami še niso prilagodile depozitnih donosov, varčevalcem ne ponujajo skoraj nič, medtem ko za kredite računajo tržne pogoje, vezane na euribor. Tu so tako podjetniški vlagatelji kot mali vlagatelji na veliki oportunitetni izgubi, ker se ne zavedajo, da obstajajo tudi druge alternative, ki so po tveganju primerljive, če ne celo boljše v primerjavi z bančnimi depoziti.

Mislite na sklade denarnega trga?
Da. Ti večino sredstev nalagajo v kratkoročne državne in podjetniške menice, z zapadlostjo do enega leta, ki v Evropi zagotavljajo donosnosti okoli tri odstotke na leto. Kot vlagatelji imamo možnost, da te papirje kupimo sami, če imamo ustrezno znanje, ali pa sredstva vložimo v denarne sklade, ki vlagajo v te papirje. Ti skladi so regulirani in morajo vsem strankam zagotoviti sredstva za izplačilo v petih dneh, kar pomeni, da omogočajo večjo likvidnost v primerjavi z bančnim depozitom, poleg tega so v sedanjih tržnih okoliščinah donosnejši. Ta produkt je v Sloveniji na voljo, ponujamo ga že več let in žal nam je, da ga niti mali vlagatelji niti podjetja ne izkoriščajo.

Kaj pa vlagatelji lahko pričakujejo prihodnje leto na kapitalskih trgih?
Gospodarska rast se umirja, sploh v Evropi, in kar je še najbolj problematično, najbolj se umirja prav v nekdanji lokomotivi evropskega BDP, Nemčiji. Druga okoliščina je robustnost trga dela in upam, da se odločevalci spomnijo izkušnje iz časa covida-19: ljudje, ki so predolgo brez zaposlitve v svoji panogi, spremenijo poklic. V razmerah, ko povsod primanjkuje kadra, je to še lažje. V Evropi je gradbeni sektor in prav kader v tej panogi je zelo velika težava, boj zanj je bil hud. Zdaj se vsi sprašujejo, kaj bo z njim, če bodo gradbišča stala predolgo. Bodo ta kader še dobili nazaj in po kakšnih pogojih? O vsem tem razmišljajo tudi odločevalci in lahko se zgodi, da bomo že kmalu prihodnje leto videli reze obrestnih mer prav zaradi bojazni, da bi se gospodarstvo preveč ohladilo in da bi določene panoge izgubile težko priborjene delavce. To bi bilo zelo pozitivno za delniške in tudi za obvezniške trge.

V Generali Investments smo zelo optimistični glede donosov za prihodnje leto, malo nas skrbi le, da se je zaradi človeškega pohlepa velik del donosnosti, pričakovane za naslednje leto, zgodil že letos. V zadnjem mesecu dni smo videli zelo velik odboj tako na delniških kot na obvezniških trgih. Ključno tveganje, ki ga vidimo, pa je, da se rezi v obrestne mere ne bi zgodili v tako velikem obsegu in tako hitro, kot jih trg pričakuje. To bi lahko zanihalo tako delniške kot obvezniške trge, kratkoročni vrhi bi se lahko izkazali kot dobre vstopne priložnosti. Drugi dejavnik, ki bi lahko vplival na pozitivno leto na delniških trgih, so volitve v ZDA. Takšen trend je pokazala naša študija gibanja kapitalskih trgov v volilnem letu, pri čemer je za vlagatelje še bolje, če je na predsedniškem stolu demokratski predsednik, kar zdaj je.

 

Milka Bizovičar, novinarka, Delo

 

 

Vlaganje v delnice je lahko preprosto

Donosnost delniških naložb

Za boljše razumevanje moči dolgoročnega vlaganja si oglejmo primer. Če investitor vloži 10.000 EUR v portfelj delnic, ki v povprečju dosega donosnost okoli 6,5 % – torej v višini povprečne donosnosti ameriškega borznega indeksa S&P 500 (prilagojeno za inflacijo), bo: :

  • V 10 letih realna (za inflacijo prilagojena) vrednost naložbe narasla na približno 18.771 EUR.
  • V 20 letih bi ta vrednost zrasla na približno 35.236 EUR.
  • V 30 letih pa bi bila realna vrednost investicije ob predpostavki 6,5 % donosa 66.144 EUR.

Dolgoročno vlaganje - graf
Že hitra primerjava razkriva, kako dolgoročno vlaganje v delnice in učinek obrestno-obrestnega računa privede do znatnega povečanja vrednosti naložbe, tudi upoštevajoč inflacijo.
Donosnost delniških naložb

Kaj upoštevati pri nakupu delnic?

Ključne korake za uspešno sestavo portfelja delnic, katerega cilje je na dolgi rok dosegati donosnost trga, smo strnili v 6 točk:

  1. Razpršitev portfelja naložb
    Diverzifikacija oz. razpršitev naložb je ključna strategija za zmanjšanje tveganja. To pomeni, da ne vlagate vsega kapitala v eno delnico ali sektor, ampak razporedite naložbe med različne delnice, sektorje in geografske regije.
  2. Ustrezna raziskava trga in podjetij
    Pred nakupom delnice je pomembno opraviti temeljito analizo. To vključuje razumevanje poslovanja podjetja, preučevanje finančnih poročil, ocenjevanje konkurenčnosti in upoštevanje ekonomskih ter tržnih trendov.
  3. Prilagoditev vlagateljskem profilu
    Investiranje mora biti prilagojeno individualnim okoliščinam. To zajema upoštevanje starosti vlagatelja, njegovega časovnega horizonta, finančnih ciljev in naklonjenosti tveganju. Mlajši vlagatelji lahko na primer prevzamejo večje tveganje, in vlagajo večji delež v delnice, medtem ko je za starejše vlagatelje primerno, da večji del portfelja vložijo v stabilnejše naložbe kot so obveznice.Prilagoditev vlagateljskem profilu

    IZDELAJTE SVOJ PROFIL VLAGATELJA

  4. Disciplina in dolgoročna usmerjenost
    Vlaganje v delnice je primerno za dolgoročne vlagatelje. Trgi so muhasti in volatilni, vendar zgodovina kaže, da dolgoročna rast trgov slej ko prej prevlada nad kratkoročnimi nihaji. Dolgoročna usmerjenost omogoča tudi, da se izognete impulzivnim odločitvam, ki se običajno končajo z zamujenimi priložnostmi za donose.
  5. Preučevanje tveganj na ravni posamezne delnice in celotnega portfelja
    Pomembno je razumeti tveganja, povezana ne samo s posameznimi delnicami, ampak tudi s celotnim portfeljem. Tveganja na ravni delnice vključujejo specifična tveganja določenega podjetja, kot so finančna stabilnost podjetja, konkurenčna pozicija in sposobnost upravljanja. Na drugi strani se tveganja portfelja nanašajo na to, kako so vaše naložbe razporejene in kako se med seboj dopolnjujejo ter zmanjšujejo ali povečujejo skupno tveganje. Analiza in razumevanje tveganja na obeh ravneh pomaga v razumevanju celotne izpostavljenosti in potencialnih vplivov na vrednost vaših naložb.
  6. Preverjanje stanja naložb in prilagajanje portfelja
    Vlagatelji bi morali vsaj enkrat letno pregledati uspešnost svojih naložb in preveriti, ali so še vedno v skladu z njihovimi finančnimi cilji, časovnim horizontom in toleranco do tveganja. To lahko vključuje prilagajanje razporeditve sredstev, prodajo delnic, ki ne izpolnjujejo pričakovanj, ali dodajanje novih naložb za izboljšanje razpršitve in potencialnega donosa. Ta proces omogoča vlagateljem, da ostanejo na poti do svojih dolgoročnih finančnih ciljev in se prilagajajo spreminjajočim se tržnim razmeram.

Kje kupiti delnice v Sloveniji

V Sloveniji je nakup posameznih delnic mogoč preko domačih in tujih borznoposredniških hiš, t.i. brokerjev, kot so na primer domača Ilirika, tuji Interactive brokers in Admiral ter spletnih trgovalnih platform kot je Etoro. Še en način vlaganja, ki je povprečnemu vlagatelju zelo prijazen, je prek vzajemnih skladov, a več o teh v nadaljevanju prispevka. Pri izbiri finančnega posrednika je pomembno upoštevati več dejavnikov, najpomembnejši med njimi so:

  • Ugled in zanesljivost: Preverite ugled in zgodovino izbranega posrednika. Izberite uveljavljeno in zanesljivo institucijo.
  • Licence in regulativa: Zagotovite, da je posrednik licenciran in reguliran od pristojnih finančnih organov.
  • Uporabniška izkušnja: Preverite uporabniški vmesnik trgovalne platforme in dostopnost podpore za uporabnike.
  • Izobraževalni viri : Nekateri finančni posredniki nudijo izobraževalne vsebine, webinarje, analize in novice iz sveta financ, kar je lahko koristno predvsem za začetnike.

Veliko vlogo pri uspešnosti vašega investiranja bodo igrali stroški, zato je pri izboru posrednika zelo pomembno, da preučimo različne vrste bremenitev. Upoštevajte:

  • Provizijske stroške: To so stroški, ki jih finančni posrednik zaračuna za posredovanje pri nakupu ali prodaji delnic. Nekateri posredniki zaračunavajo tudi skrbniške provizije, ki so povezane s hrambo vrednostnih papirjev.
  • Stroški vzdrževanja računa: Nekateri finančni posredniki zaračunavajo mesečne ali letne stroške za vzdrževanje računa.
  • Drugi stroški: Pozorni bodite tudi na morebitne skrite stroške, kot so stroški za izplačilo sredstev ali menjavo valut.

 

Davčne obveznosti pri vlaganju v delnice

Obveznost vsakega, ki vlaga direktno v delnice, je, da enkrat letno pravilno odda davčno napoved in plača ustrezne davke. V nasprotnem primeru je lahko izpostavljen visokim kaznim. Po davčni zakonodaji je treba prijaviti:

  • Kapitalski dobiček: Davčna obveznost nastane ob prodaji delnic, če je bila prodajna cena višja od nakupne.
  • Dividende: Ob izplačilu dividend je treba plačati davek, če te niso bile obdavčene že pri viru.

Davčna napoved mora biti oddana skladno z veljavnimi roki in pravili. Priporočljivo je, da se vlagatelji posvetujejo z davčnim svetovalcem ali uporabijo profesionalne računovodske storitve za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti njihovih davčnih obveznosti. O tem, kdaj je vlagatelj oproščen davčne obveznosti, višini davka in ostale ključne informacije povezane z davki na kapitalski dobiček si lahko preberete v prispevku Obdavčitev naložb.

Vlaganje v delnice prek vzajemnih skladov

Kot že omenjeno, se lahko v delnice investira tudi posredno prek vzajemnih skladov. Pri vlaganju prek vzajemnih skladov kupite delež v skladu, ki vlaga v portfelj delnic različnih naložb. Tako z nakupom deleža v vzajemnem skladu posredno vlagate v širok nabor delnic, ne da bi pri tem morali sami izbirati in kupovati vsako delnico posebej.

Vlaganje v delnice prek vzajemnih skladov

Vzajemne sklade upravljajo profesionalni upravljavci, ki spremljajo trge in vseskozi prilagajajo naložbeni portfelj. To vam prihrani čas in trud, ki bi ga sicer porabili za individualne raziskave in upravljanje naložb. Še ena ključna prednost vzajemnih skladov je ta, da omogočajo dostop do razpršenega portfelja različnih naložb že z nizkimi zneski. Če ne premorete še znanja in izkušenj na finančnih trgih, vam lahko pri investiranju v vzajemne sklade s strokovnimi nasveti pomagajo finančni svetovalci.

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja z odgovori

Kako izberem pravega finančnega posrednika?
Pri izbiri finančnega posrednika je pomembno upoštevati ugled in zanesljivost, licenciranje in regulativo, uporabniško izkušnjo ter razpoložljivost izobraževalnih virov. Raziskujte, primerjajte stroške in storitve različnih posrednikov, in izberite tistega, ki najbolje ustreza vašim potrebam in ciljem.

Kje lahko v Sloveniji kupim delnice?
V Sloveniji lahko delnice kupite preko domačih in tujih borznoposredniških hiš ter spletnih trgovalnih platform ter posredno prek vzajemnih skladov. Pomembno je izbrati zanesljivega in uglednega posrednika, ki je ustrezno licenciran in reguliran.

Kateri so ključni koraki pri vlaganju v delnice?
Ključni koraki vključujejo temeljito raziskavo trga in podjetij, razpršitev naložb, prilagoditev vlagateljskemu profilu, preučevanje tveganj in preverjanje ter prilagajanje stanja naložb. Pomembno je tudi upoštevanje dolgoročne usmerjenosti in discipline pri vlaganju.

Kako lahko enostavno in že z majhnimi zneski vlagam v delnice?
Eden izmed bolj dostopnih načinov vlaganja v delnice je investiranje posredno prek vzajemnih skladov, in sicer tako, da kupite delež v vzajemnem skladu, ki vlaga v številne različne delnice. Na ta način vam vzajemni skladi omogočajo diverzifikacijo naložb, kar zmanjšuje tveganje. Poleg tega, da so te naložbe strokovno upravljane in vam tako olajša sprejemanje investicijskih odločitev, so vzajemni skladi primerni tudi za vlagatelje, ki želijo (redno mesečno) vlagati z manjšim zneski, saj omogočajo naložbe v širši spekter delnic, ki bi sicer zahtevale večji začetni vložek.

Vse, kar morate vedeti o vrednostnih papirjih

Vloga vrednostnih papirjev v gospodarstvu.

 

Izraz »vrednostni papir« izhaja iz osnovne funkcije, ki jo opravlja. Je namreč zapis, ki predstavlja neko obliko finančne vrednosti ali pravice. »Vrednost« se na primer pri delnicah nanaša na lastniški delež v podjetju, pri obveznicah pa pravico do prejema vložene glavnice s pripadajočimi obrestmi.

Ključna lastnost vrednostnih papirjev je zamenljivost kar pomeni, da je z njimi mogoče trgovati. Vlagatelji imajo namreč možnost svoje vrednostne papirje prodati drugim tržnim udeležencem. Trgovanje običajno poteka na organiziranih trgih, predvsem borzah. Slednje delujejo pod strogimi regulativnimi standardi in vlagateljem zagotavljajo transparentnost, varnost ter likvidnost. Obstajajo tudi alternative borzam, kot na primer OTC in dark pool trgi.

Delitev vrednostnih papirjev po kategorijah

Vrednostne papirje delimo na:

Lastniški vrednostni papirji: kot že ime pove predstavljajo lastniški delež v podjetju. Najbolj znan primer so delnice. Investitor, ki kupi delnice, dejansko kupi del podjetja. Prednosti vključujejo potencial za visoke donose, saj se vrednost delnic običajno povečuje skupaj z rastjo podjetja. Zgodovinsko gledano je donosnost delnic najvišja med tradicionalnimi naložbami. Slabost je višje tveganje, saj lahko vrednost delnic močno niha, zlasti to velja na kratek rok v času gospodarske nestabilnosti, kot je inflacija. Vrednost delnice lahko pade na nič, če podjetje propade, zato je pri vlaganju v delnice ključna ustrezna razpršitev, s čemer se tveganje naložb v delnice močno zniža.

Dolžniški vrednostni papirji: so instrumenti, preko katerih izdajatelj (podjetje ali vlada) zbere sredstva z obljubo o vračilu glavnice in plačilu obresti. Vlagatelj v dolžniške vrednostne papirje torej izdajatelju posodi denar za določeno obdobje. Primeri vključujejo obveznice in zakladne menice. Prednosti so redni prihodki iz obresti in nižje tveganje v primerjavi z lastniškimi papirji. So bolj predvidljivi in po navadi manj volatilni. Slabost je, da običajno ponujajo nižje donose in so občutljivi na spremembe obrestnih mer ter kreditne sposobnosti izdajatelja. Višje kot je tveganje, da izdajatelj ne bo zmožen poravnati svojih obveznosti, višja je donosnost obveznice.

Hibridni vrednostni papirji: združujejo lastnosti lastniških in dolžniških papirjev. Primeri vključujejo prednostne delnice in konvertibilne obveznice. Prednostne delnice po navadi ponujajo fiksne dividende in imajo prednost pri izplačilu dividend pred navadnimi delnicami. Konvertibilne obveznice omogočajo njihovim lastnikom, da jih zamenjajo za določeno število navadnih delnic. Prednosti so v fleksibilnosti in potencialu za višje donose skozi delničarske pravice. Slabosti vključujejo kompleksnost in specifična tveganja, povezana z hibridnimi instrumenti, kot npr. tveganja povezana z možnostjo konverzije.

Derivati: Derivati so kompleksni finančni instrumenti, katerih vrednost izhaja iz osnovnega sredstva ali skupine sredstev. Osnovna sredstva so lahko delnice, obveznice, valute, surovine, tržni indeksi in obrestne mere.

Delitev vrednostnih papirjev

Ostale možnosti delitve vrednostnih papirjev:

Delitev po kategorijah je osnovna in najbolj pogosta. Sicer pa lahko vrednostne papirje ločimo tudi glede na:

Ročnost: Kratkoročni vrednostni papirji so običajno tisti, katerih ročnost je krajša od enega leta. Sem spadajo na primer zakladne menice, preko katerih se za obdobje do enega leta zadolžujejo države. Prednost kratkoročnih papirjev je v njihovi likvidnosti in nižjem kreditnem tveganju, saj so roki vračila kratki. Dolgoročni vrednostni papirji imajo ročnost daljšo od enega leta.

Likvidnost: Se nanaša na to, kako hitro in enostavno lahko investitor vrednostne papirje proda na trgu. Visoko likvidni vrednostni papirji so tisti, ki jih je mogoče hitro in enostavno prodati brez večjega vpliva na njihovo ceno. Sem običajno spadajo delnice in obveznice velikih in stabilnih podjetij ter državne obveznice. Manj likvidni vrednostni papirji so tisti, kjer je trgovanje omejeno ali kjer so velika nihanja cen. To so običajno delnice manjših, manj znanih podjetij.

Namen: Naložbeni vrednostni papirji so namenjeni dolgoročnemu ohranjanju in rasti kapitala. Sem spadajo delnice, dolgoročne obveznice in vzajemni skladi. Na drugi strani so špekulativni vrednostni papirji tisti, ki jih vlagatelji kupujejo z namenom hitrega zaslužka, običajno zaradi pričakovanj glede kratkoročnih cenovnih sprememb. Sem spadajo na primer opcije in terminske pogodbe.

Trgovanje z vrednostnimi papirji

Najbolj tradicionalen in prepoznaven način trgovanja z vrednostnimi papirji je trgovanje na borzah, kot sta ameriški New York Stock Exchange (NYSE) in Nasdaq v ZDA, ter Ljubljanska borza pri nas. Borze ponujajo platformo za trgovanje z vrednostnimi papirji, kjer nakup in prodaja poteka v reguliranem in transparentnem okolju. Vlagateljem zagotavljajo varnost in likvidnost pri trgovanju.

Z nekaterimi vrednostnimi papirji, zlasti tistimi, ki niso dovolj likvidni za izpolnitev potrebnih pogojev za uvrstitev na borzo, se trguje na tako imenovanih OTC (Over-The-Counter) trgih. Tukaj se trgovanje odvija neposredno med dvema strankama, brez posrednika in reguliranega trga. OTC trgi sicer ponujajo večjo prilagodljivost in lahko omogočajo dostop do specifičnih naložbenih priložnosti, a izostanek centralizirane institucije, ki bi nadzorovala trgovanje, pomeni manjšo preglednost in višja tveganja.

V zadnjih letih so postale priljubljene spletne trgovalne platforme, ki malim vlagateljem omogočajo enostaven dostop do različnih vrednostnih papirjev, vključno z delnicami, obveznicami in kriptovalutami. Relativno nizki stroški in uporabniku prijazen način trgovanja so pripomogli k demokratizaciji dostopa do finančnih trgov.

Investicijski skladi, kamor spadajo vzajemni skladi in indeksni skladi (ETF), so odlična izbira za vlagatelje, ki iščejo razpršitev tveganj in strokovno upravljanje. Vlaganje v investicijske sklade od vlagatelja terja manj časa in strokovnega znanja, saj za naložbene odločitve in sestavo portfelja skrbijo profesionalni upravitelji skladov.

Zakaj izbrati vzajemne sklade

Vzajemni skladi zbirajo sredstva večjega števila vlagateljev in jih investirajo v razpršen portfelj vrednostnih papirjev. So lahko dostopni, enostavni, vlagateljem ponujajo različne strategije in stile investiranja. Profesionalni upravljavci namesto vlagateljev spremljajo trg in skrbijo za optimalno alokacijo sredstev, kar je idealno za tiste, ki nimajo dovolj časa ali znanja za samostojno upravljanje naložb.

VEČ O VZAJEMNIH SKLADIH

Vzajemni skladi so tudi likvidni, vlagatelji lahko običajno kadarkoli prosto kupujejo in prodajajo svoje deleže. Poleg tega so strogo regulirani, kar vlagateljem zagotavlja dodatno varnost. Iz naštetih razlogov so vzajemni skladi med najbolj primernimi naložbami za velik delež vlagateljev, pri tem so s strokovnimi nasveti vedno na volj finančni svetovalci.

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja z odgovori

Kaj so vrednostni papirji in kakšno vlogo igrajo v sodobnem gospodarstvu?
Vrednostni papirji predstavljajo finančno vrednost ali pravice. Omogočajo prenos sredstev med vlagatelji in tistimi, ki potrebujejo kapital za rast in razvoj. To spodbuja gospodarsko rast in vitalnost finančnih trgov.

Kaj pomeni zamenljivost vrednostnih papirjev in kje se običajno trguje z njimi?
Zamenljivost vrednostnih papirjev pomeni, da je z njimi mogoče trgovati. Običajno se trguje na organiziranih trgih, kot so borze, ki zagotavljajo transparentnost, varnost in likvidnost. Obstajajo pa tudi alternative, kot so OTC in dark pool trgi.

Katere so osnovne vrste vrednostnih papirjev in kakšne so njihove prednosti in slabosti?
Osnovne vrste vrednostnih papirjev vključujejo lastniške vrednostne papirje (delnice), dolžniške vrednostne papirje (obveznice), hibridne vrednostne papirje (npr. prednostne delnice in konvertibilne obveznice) ter derivate. Prednosti in slabosti vsake vrste papirjev so odvisne od naložbenih ciljev in tveganj vlagatelja.

Kje in kako se običajno trguje z vrednostnimi papirji?
Običajno se s vrednostnimi papirji trguje na borzah, ki ponujajo regulirano in transparentno okolje za trgovanje. Alternativne možnosti vključujejo OTC trge, spletne trgovalne platforme in posredno vlaganje prek investicijskih skladov. Vsaka od teh možnosti ima svoje prednosti in slabosti.

HVALA, ker ste z nami

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Najbolj spremljani borzni indeksi so se povsem približali najvišjim nivojem letos

Najbolj spremljani borzni indeksi so prvi decembrski teden zabeležili že peti zaporedni pozitiven teden in se povsem približali najvišjim nivojem letos. Za ameriški S&P 500 je bil november z 8,9 % donosa sedmi najboljši mesec v zadnjih 30 letih, tehnološki Nasdaq je pridobil še nekaj več, 10,7 %.

V ZDA izvrsten podatek o gospodarski rasti v tretjem četrtletju

V ZDA so še nekoliko popravili že tako izvrsten podatek o gospodarski rasti v tretjem četrtletju. Po revidirani oceni naj bi se ameriški BDP namreč povečal za 5,2 %. Če je bilo na finančnih trgih pred letom dni govora predvsem o tem, ali se lahko inflacija zniža brez, da bi hkrati višje obrestne mere povzročile recesijo, se zdaj normalizacija inflacije zdi na dosegu roke. Ob tem je gospodarska rast občutno nad dolgoročnim trendom rasti. Rast poganja predvsem zasebna potrošnja, ki se po zadnjih podatkih sicer končno nekoliko umirja, kar bo vplivalo na umirjanje gospodarske rasti v tekočem in prihajajočih četrtletjih, a obeti umirjanja so zmerni in še naprej nakazujejo na mehak pristanek.

Evrska inflacija se je novembra približala ciljnim 2 %

Evrska inflacija se je novembra dodobra približala ciljnim 2 %. Cene, merjene s CPI, so bile namreč na letni ravni višje zgolj za 2,4 %. Splošna letna inflacija se bo sicer v prihodnjih mesecih zaradi nižje primerjalne osnove (konec lanskega in na začetku letošnjega leta so občutneje upadle cene energentov), bržkone znova nekoliko zvišala, a trend ohlajanja ostaja nedotaknjen. Obenem z optimizmom navdajajo tudi podatki o jedrni inflaciji, ki je očiščena volatilnih komponent hrane in energije in zato bolje odraža inflacijske trende. Ta se je iz oktobrskih 4,2 % novembra znižala na 3,6 %. Razlike med posameznimi državami ostajajo velike. Pet izmed dvajsetih držav članic evrskega območja ima inflacijo že pod ciljnih 2 %, med drugim Italija, Nizozemska in Belgija. Na drugi strani so najvišjo inflacijo novembra imeli na Slovaškem, kjer so se cene na letni ravni zvišale za 6,9 %, med državami z trdovratno inflacijo je pri 4,9 % tudi Slovenija in v luči tega lahko tudi gledamo znižanje trošarin in marž Petrolu na pogonskih gorivih ta teden.

Kljub energetski krizi, vojni v Ukrajini, nižjim obrestnim meram in višjem vrhu inflacije torej kaže, da se bo inflacija v Evropi (predvsem na račun občutno nižje gospodarske rasti) na ciljna 2 % znižala hitreje kot v ZDA. Vseeno pa bo za dokončno zmago nad inflacijo potrebno še počakati. Pritiski na rast plač, povečana negotovost na energetskih trgih in geostrateške napetosti so namreč dejavniki, ki lahko krivuljo gibanja cen vsaj začasno znova obrnejo navzgor.

Izjemen mesec za obveznice

Izjemen mesec je tudi za obveznicami. Vlagatelji so ob ugodnih inflacijskih podatkih povečali stave na to, da bodo pri vodilnih centralnih bankah kmalu pričeli s sproščanjem denarne politike. Tržna vrednotenja trenutno napovedujejo, da bodo pri Fed v prihodnjem letu ključno obrestno mero znižali za 125 bazičnih točk oziroma 1,25 %, s sproščanjem denarne politike pa začeli že marca. Razkorak med napovedmi centralnih bankirjev in trgov se je tako še povečal, predstavniki Fed prvo izmed dveh znižanj v 2024 napovedujejo šele poleti. Pričakovanja o nižanju obrestnih mer so v zadnjih tednih vrnila veter v jadra špekulativnih naložb na čelu s kriptovalutami, delnic z manjšo tržno kapitalizacijo, nepremičnin ter plemenitih kovin.

Odlično vzdušje na Wall Streetu je nekoliko pokvarila novica o smrti staroste v svetu financ, Charlieja Mungerja, ki skupaj s tesnim sodelavcem, Warrenom Buffetom, velja za enega najbolj uspešnih investitorjev vseh časov. Upoštevanje njunih preprostih, a večnih modrosti in načel investiranja na kapitalskih trgih že skozi generacije vlagateljem pomaga do nadpovprečnih donosov. Odkar se je Munger leta 1978 pridružil Buffettu na čelu konglomerata Berkshire Hathaway, so delnice podjetja zrasle za reci piši 396.182 %, 100 dolarjev investiranih v Berkshire leta 1978 je torej danes vrednih skoraj 400 tisoč dolarjev. Kljub temu, da bi Munger januarja dopolnil stoti rojstni dan, je vse do konca sodeloval pri vodenju konglomerata.

Nič presenetljivo novega na trgih v razvoju

Na trgih v razvoju ni nič presenetljivo novega. Indijski trg še naprej ostaja najbolj privlačen med vsemi trgi v razvoju. Ankete napovedujejo ponovno izvolitev Modija kar veseli vlagatelje. Na drugi strani Himalaje Xi in njegova politika nikakor ne moreta priti na zeleno vejo. Zaupanje potrošnikov in gospodarska aktivnost ne kažeta znakov oživljanja. Reševanje nepremičninskega sektorja skozi banke ostaja na mizi, obenem pa partija napoveduje, da »petletka« morda ne bo več »petletka« ter da bodo posamezne pokrajine dobile svoje »petletke«, ki bodo prilagojene posameznim regijam. To pomeni konec 70 letne zgodovine enotnega petletnega načrta. A vse to ostaja bolj ali manj na papirju, vlagatelji pa želijo videti rezultate in posledično kitajski kapitalski trg ostaja globoko neprivlačen za večino vlagateljev.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Dvigi obrestnih mer so končani. Vlagatelji sicer upajo na hiter obrat politike obrestnih mer in posledične prva reze že spomladi. A verjetno so ta pričakovanja nekoliko preveč optimistična in obrestne mere bodo očitno ostale vsaj prvo polletje 2024. Inflacija hitro upada a cilj pri 2% vseeno ni tako blizu kot se zdi, saj ima izračun le te svoje zakonitosti in vsaj v začetku 2024 lahko pričakujemo manjši skok. Trg dela je še naprej robusten in čeprav se gospodarska aktivnost upočasnjuje, svetovno gospodarstvo predvsem zaradi storitev ostaja v območju rasti. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so nadpovprečno vrednotene in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši, čeprav najnovejši podatki poslovanja podpirajo trenutne delniške nivoje. Obvezniške naložbe daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Kombinacija obvezniških in delniških naložb trenutno predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti. Med posameznimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh, donosi pa presegajo bančne depozite, obenem pa vlagatelju omogočajo fleksibilnost, ki je pri bančnem depozitu nad 1 letom ni. Obveznice lahko ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarijo še kapitalski dobiček. Tehnološke delnice ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje, saj z pozitivnimi zgodbami kot si AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo zelo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato ostajamo previdni in dajemo znotraj sklada večji poudarek Indiji in njenim naložbam. Indija namreč postaja najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, s močno rastjo srednjega razreda in relativno dobro pravno varnostjo temelječo na anglo saksonski zakonodaji ter demokratično izvoljenimi predstavniki oblasti. Lahko rečemo, da Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske iz preloma tisočletja.

 

 

 

Kakšna pa je vaša naložba za prihodnost?

V času povišane inflacije se še bolj kot kadarkoli srečujemo z dilemo, kam usmeriti svoj denar, da bi ohranili finančno stabilnost x vrednost svojega premoženja. Čeprav mnogi zmotno menijo, da je vsak večji nakup avtomatsko tudi naložba, temu še zdaleč tako. Razumevanje razlike med naložbo v sredstva, ki nam bodo v prihodnosti prinašala denar in nakupom stvari, ki nam bodo predstavljale finančno obveznost, je ključnega pomena za zavedanje, kako in kam usmeriti svoje finance. Kako torej ločiti med obema? Katere naložbe nam lahko prinesejo koristi, kateri nakupi pa predstavljajo zgolj obveznost?

Različne vrste naložb

Nakup višje cenovnih izdelkov kot so na primer smuči, nova vrtna lopa in avto ljudje pogosto zmotno smatramo za naložbo. V resnici gre v večini takšnih primerov zgolj za izdatke oziroma obveznosti, ki bodo v prihodnosti terjale dodatne stroške popravil, servisiranja in v primeru nakupa na kredit oz. leasing tudi financiranja. Ko se vrtni lopi, smučem in avtu pridružijo ostale obveznosti kot je bivalna nepremičnina, vikend, motor, različne naročnine in članstva, se lahko hitro znajdemo v začaranem krogu, kjer iz meseca v mesec ves zaslužen denar porabimo za financiranje svojih finančnih obveznosti.

Vsak nakup izdelka visoke vrednosti torej nikakor ni naložba oziroma investicija. A zgoraj našteti nakupi so vseeno lahko tudi naložbe, poglejmo primer: Ukvarjamo se s pridelavo in prodajo sadja, kupimo kombinirano vozilo, s katerim bomo svojim kupcem prevažali pridelano sadje, ki ga od obiranja do prodaje hranimo v hladilnih prostorih znotraj nove vrtne lope. V tem primeru sta kombi in lopa dejansko naložbi.

Moški prodaja sadje, naloženo v novem poslovnem vozilu. Moški prodaja sadje, naloženo v novem poslovnem vozilu.

 

V zgoraj opisanem primeru gre za realno naložbo, katere cilj je povečanje poslovnih učinkov v prihodnosti. Realne naložbe delimo na tri večje podkategorije – naložbe v opremo, nepremičnine in trajne potrošne dobrine.

Druga oblika naložbe so sredstva, ki jih usmerimo v pridobivanje svojega znanja – študij, tečaji, seminarji, delavnice ter druge oblike formalnega in neformalnega izobraževanja lahko izboljšajo našo zaposlitveno možnost, pomagajo do višje plače in veščin, s pomočjo katerih bomo povečali svoje prihodke.

Finančne naložbe

Še posebej se bomo v nadaljevanju osredotočili na naložbe s ciljem plemenitenja premoženja oziroma finančne naložbe. Gre za različne vrste naložbenih razredov, v katere vlagatelji investirajo svoj denar s ciljem, da bo vrednost sčasoma zrasla. Pri teh naložbah vlagatelji večinoma niso neposredno vpleteni v upravljanje ali operativne vidike naložbene dejavnosti. Namesto tega je njihova vloga zgolj pasivna, pravimo, da “denar dela denar“. Tovrstne naložbe se pogosto uporabljajo za varčevanje za življenjske cilje, kot so upokojitev in nakup nepremičnine. Najpogostejše možnosti so:

  1. Delnice
    Značilnosti:     Delnice predstavljajo lastniški delež v podjetju. Kupci delnic postanejo delni lastniki podjetja in imajo pravico do dividend ter morebitnega kapitalskega dobička ob prodaji delnice po višji ceni. Ob primerni razpršitvi in disciplini, spadajo na dolgi rok med najbolj donosne naložbe.
    Prednosti: Delnice lahko prinašajo visoke donose, če podjetja uspejo. Omogočajo lastnikom, da deležno sodelujejo v uspehu podjetij.
    Slabosti: Delnice so podvržene tržnim nihanjem, kar pomeni, da lahko njihova vrednost hitro naraste ali pade.
  2. Obveznice
    Značilnosti: Obveznice so dolžniški vrednostni papirji. Z nakupom obveznice v bistvu posojate denar izdajatelju, ki vam v zameno obljublja redne obresti in vračilo glavnice ob zapadlosti. V primerjavi z delnicami so bolj varna naložba, a temu primerno so pričakovani donosi nižji.
    Prednosti: Obveznice so običajno manj volatilne kot delnice in prinašajo predvidljiv dohodek v obliki obresti.
    Slabosti: Po navadi ponujajo nižje donose kot delnice in obstaja tveganje neplačila s strani izdajatelja.
  3. Bančni depoziti
    Značilnosti: Bančni depoziti so varna oblika shranjevanja denarja v banki za določen čas.
    Prednosti: Ponujajo varno hrambo denarja in zagotovljene obresti.
    Slabosti: V času povišane inflacije obrestne mere pogosto ne dosegajo stopenj rasti cen, kar pomeni, da realna vrednost vašega denarja upada. Prav tako nudijo nizke donose v primerjavi z drugimi naložbenimi razredi.
  4. Vzajemni skladi
    Značilnosti: Vzajemni skladi zbirajo denar od več vlagateljev in ga naložijo v različne naložbene razrede, kot so delnice, obveznice in druge naložbe.
    Prednosti: Omogočajo diversifikacijo, profesionalno upravljanje in lažji dostop do različnih trgov tudi z nizkimi vložki. Vlaganje v vzajemne sklade lahko v primerjavi z direktnim vlaganjem v delnice in obveznice prinaša davčne ugodnosti.
    Slabosti: Zaradi upravljavskih stroškov nekateri skladi ne uspejo preseči tržnih povprečij.

Nekatere druge oblike finančnih naložb, ki so zaradi kompleksnosti in pogosto višje stopnje tveganja manj primerne za neprofesionalne oziroma male vlagatelje, so opcije, terminske pogodbe, skladi zasebnega kapitala itd. 

Gibanje vrednosti naložbe

Gibanje vrednosti naložbe

Vsaka od naložbenih možnosti se lahko najbolje prilega določenim finančnim ciljem in stopnji tveganja, ki jo je vlagatelj pripravljen sprejeti. Torej nekaj, kar je za določenega posameznika zelo pametna naložba, je za nekoga drugega lahko povsem zgrešena izbira. Če ste novinec na področju investiranja ali če iščete naložbo z uravnoteženim tveganjem, so vzajemni skladi odlična možnost. Omogočajo namreč enostavno sodelovanje na finančnih trgih prek različnih vrst skladov, ustrezno razpršenost portfelja že z nizkimi zneski, brez da bi morali sami spremljati vsako posamezno naložbo. Za to namreč poskrbijo profesionalni upravitelji.

SPOZNAJTE VZAJEMNE SKLADE

Vsaka naložba ni primerna za vsakogar. Idealen portfelj 30 letnega posameznika s solidno plačano službo, nepremičnino in nizkimi prihranki namreč izgleda povsem drugače kot portfelj naložb 60 letnika pred upokojitvijo. Zato je pomembno, da se vlagatelji pred odločitvijo o bilo kateri naložbi temeljito informirajo in po potrebi posvetujejo s finančnimi svetovalci.

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja

Ali vsak večji nakup predstavlja naložbo?
Ne, mnogi visokocenovni izdelki so v resnici finančne obveznosti, ki prinašajo dodatne stroške vzdrževanja, servisiranja ali financiranja.

Katere so najbolj prepoznavne oblike finančnih naložb?
Med malimi oz. neprofesionalnimi vlagatelji so najbolj priljubljene finančne naložbe v delnice, obveznice, bančne depozite in vzajemne sklade.

Katere vrste naložb poznamo?
Naložbe delimo na realne naložbe (naložbe v opremo, nepremičnine in trajne potrošne dobrine), naložbe v znanje in finančne naložbe.