Generali Prvi izbor in Generali Bond z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

 

V družbi Generali Investments vseskozi ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2020 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic naslednji skladi:

Generali Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški

Generali Bond, 5 zvezdic v kategoriji EUR razpršeni obvezniški

Generali Vitalnost, 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni

 

 

 

 

 

 

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

 

Avtorske pravice © 2020 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
2021 se je začelo z veliko dogajanja. Politika, ZDA in koronavirus so bile glavne teme prvega delovnega tedna v novem letu. Biden je bil dokončno potrjen za novega predsednika ZDA, a z obilico ovir in zamud. Trumpovi podporniki so vdrli v kongres in zamaknili glasovanje, a končni rezultat je bil po pričakovanjih brez sprememb. Bidnova administracija naj bi tako prisegla 20. januarja, ko bo morala pošteno zavihati rokave. Koronakriza se krepi tudi v ZDA, zato so klici po večjem stimulusu, novih 2.000 dolarjih za ameriško gospodinjstvo, vse močnejši. To bo sedaj, po pridobljenih dveh senatorjih na volitvah v Georgiji lažje, saj se je razmerje moči v senatu izenačilo. V tem primeru ima odločujoč glas podpredsednica ZDA, a so nekateri demokratski senatorji nakazali, da niso pretirano naklonjeni dodatnemu tiskanju denarja. A trgi so se vseeno pozitivno odzvali in vsaj na začetku nadaljevali z rastjo. Pandemija se še krepi in približujemo se neslavni številki en milijon novih okuženih dnevno, čeprav se tudi cepljenje krepi, a zaostaja za plani. Evropa se je tu odrezala slabše in ukrepi se zaostrujejo še naprej tudi v največjih evropskih gospodarstvih, kot je Nemčija. Brexit po dogovoru konec leta zaenkrat prinaša umiritev razmer in trenutno ni opaziti kakšnih motenj v gospodarstvu ali poslovanju podjetij. Se pa zadnje dni slabša situacija v Aziji, saj se pandemija krepi tudi tu. To verjetno prinaša nekatere motnje na trge, saj smo lahko brali, da je npr. začelo primanjkovati polprevodnikov za izdelavo električnih avtomobilov. Države proizvajalke nafte so uspele doseči dogovor o dodatnem zmanjšanju črpanja nafte, kar je nafto popeljalo na najvišje nivoje od začetka pandemije. Polarni mraz, ki je zajel dele Severne Amerike in Evrope pa podpira cene plina in elektrike. Pričakovana dodatna likvidnost v obliki stimulusa in tiskanja denarja je sprožila manijo v kripto valutah, kjer se balon napihuje še naprej, pok pa bo pustil veliko špekulantov z dolgimi nosovi. V tem tednu pričakujemo, da bodo trge krojile predvsem novice s političnega parketa v ZDA, kjer Trumpova administracija sprejema še zadnje omejitve za Kitajsko (odstranitev kotacij iz ameriških borz) in Evropo (dodatne carine na nekatere izdelke), medtem ko Kitajska in Evropa potrpežljivo čakata 20. januar in novo administracijo. Da le ne bo razočaranje preveliko.

Trgi so zadnje dni spet postali zelo volatilni. Množica dejavnikov, predvsem pa politika in denarna politika (oz. ugibanja okoli njih) so gnali trge v zelo različne smeri. Prejšnji teden so večinoma rastli, predvsem zaradi pričakovanj o večjem stimulusu, ki ga pripravlja nova Bidnova administracija. Prednjačile so delnice cikličnih panog, industrije, bank, zelene energije. II je nekoliko zaostal, zaostanek pa se je še povečal po tem, ko so Twitter, Google, Amazon in Apple začeli ukinjati in brisati račune Trumpa, njegovih podpornikov pa tudi ostalih (preveč) desno usmerjenih uporabnikov. Razlogi so sicer privlačni za uho, a kar moti je cenzuriranje socialnih platform, ki jih izvajajo tehnološki monopolisti, in ne državni organi na podlagi sodnih odločitev. Oglasila se je tako tudi nemška vlada, ki se ne strinja z načinom, kako veliki monopolisti krojijo javno mnenje. To bo verjetno okrepilo pritisk na regulatorje, da vendarle začno urejati in regulirati tehnološke monopole. Vlagatelji so se na vse to odzvali s strahom in v ponedeljek smo videli precejšnje pocenitve omenjenih delnic. Na drugi strani pa druge, bolj industrijsko usmerjene tehnološke delnice, ko so npr. proizvajalci polprevodnikov nadaljujejo z rastjo. Najdonosnejša panoga letošnjega sicer kratkega leta, so poleg zelene energije še finance, predvsem banke. Vlagatelji stavijo zlasti na reflacijo, se pravi rast inflacije zaradi stimulusov in tiskanja denarja. Inflacija pomeni višje bančne marže. V preteklosti je ta logika že nekajkrat zgrešila, a nekoč bo to upanje le obrodilo sadove. Letos gre odlično tudi delnicam podjetij s področja energije, predvsem naftnim podjetjem ter panogi materialov. Tudi ti panogi rasteta zaradi pričakovanj višje inflacije. Dobro gre tudi farmaciji, saj je Pfizer napovedal podvojitev proizvodnje cepiva za Covid-19, obenem pa tudi nekatera druga podjetja objavljajo dobre podatke za nova zdravila in terapije za nekatere druge bolezni. Najslabše gre zaenkrat panogi osnovne potrošnje, kjer je krepitev pandemije nekoliko omajala zaupanje v nekatera največja svetovna podjetja kot so Coca Cola in Pepsi, ki so močneje izpostavljena Aziji in kjer krepitev ukrepov zmanjšuje pričakovane poslovne rezultate. Na obvezniških trgih smo videli predvsem rast donosnosti ameriških obveznic, ponovno zaradi pričakovanj višje inflacije, a so vseeno premiki v daljšem časovnem obdobju še zmeraj relativno majhni. Dolar je potem, ko je dosegel vrednost 1,23 dolarja za evro močno začel pridobivati in se vrnil nazaj na nivoje okoli 1,21 dolarja za evro, čeprav se zaradi tega premika pričakovanja za letošnje leto ne spreminjajo bistveno. Še vedno se pričakuje da bo dolar izgubljal proti evru.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge, čeprav politika občasno prevzame glavno vlogo. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob visokih vrednotenjih ter zgodbah, kot se dogaja zadnje dni okoli tehnoloških monopolistov, socialnih omrežij in Alibabe, kjer se Jack Ma še vedno ni pojavil, vlagatelji postajajo bolj zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa tudi rast, ki meji na manijo vse bolj špekulativnih naložb. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le-ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Mesečno poročilo za december 2020

Mesečno poročilo za december 2020

 

Naložbeni komentar – december 2020

December je bil na globalnih delniških trgih zelo miren mesec. Delniški trgi so počasi pridobivali na vrednosti, kakšnih večjih korekcij pa vlagatelji niso bili deležni. V ZDA je ameriški borzni indeks Dow Jones sicer nekoliko stagniral in se v začetku meseca gibal na nivoju okoli 30.000 točk. Na koncu meseca pa je nekoliko pridobil in zaključil na rekordni vrednosti vseh časov. Razlogi za dobro vzdušje na delniških trgih so predvsem podatki o učinkovitosti cepiv ter tudi dobavnih rokih. Najbolj učinkovite države bodo namreč zelo hitro uspele cepiti predvsem starejšo populacijo. To pa je ključ, da države lahko začnejo zmanjševati ukrepe in da se počasi stanje vrne v bolj normalne okvirje. Ti bodo seveda drugačni kot pred virusom, saj so tako podjetja kot tudi posamezniki spremenili svoje navade in del teh sprememb bo ostal z nami tudi po koncu epidemije. Na nakupni strani še naprej ostajajo centralne banke, ki z nakupi obveznic v sistem pošiljajo dodaten denar. Vseeno bodo, vsaj kar se epidemije tiče, naslednji meseci še vedno zelo zahtevni, saj je pred nami zimsko obdobje, ko začnejo krožiti še drugi respiratorni virusi. V decembru je bilo tudi precej mirno na političnem področju. Nekaj je k temu pripomogel praznični čas, večinoma pa so politiki trenutno okupirani predvsem z reševanjem pandemije. V ZDA se zdi, da se bo prenos oblasti zgodil relativno mirno in da novih zapletov na tem področju ne gre pričakovati. Biden bo tako na področju zunanje politiki precej bolj demokratičen, kar prve poteze tudi nakazujejo. Makroekonomski podatki v ZDA so bili v decembru stabilni in nakazujejo na močno sliko potrošnikov ter delno okrevanje ekonomije.

Evropa in Velika Britanija sta konec leta sklenili dogovor o izhodu VB iz EU, t.i. brexit. V letošnjem letu se tako obetajo določene spremembe, vseeno pa bo izhod kontroliran in na tem področju ne bo nejasnosti. Posledično so bili delniški trgi v EU v decembru zelo močni in so pridobili preko dva odstotka, v zadnjih treh mesecih pa preko deset odstotkov. Ni pa bilo večjih premikov na valutnem križu EUR/GBP, ta se je v decembru gibal na nivoju 0,9 funta za en evro.

Trgi v razvoju prav tako še naprej kažejo pozitiven razvoj dogodkov. Kitajska virusa že nekaj časa nima v državi in tako tam življenje teče relativno mirno. Posledično so dobri tudi makroekonomski podatki. Trgi v razvoju so tako v zadnjem mesecu pridobili 2,8 odstotka. Na trge v razvoju ugodno vpliva tudi vedno cenejši dolar, saj imamo večino dolga v ameriških dolarjih. Ta je namreč tudi v zadnjem mesecu izgubljal in leto končal pri vrednosti 1,22. V primeru optimističnega razvoja dogodkov glede epidemije lahko pričakujemo nadaljnji upad dolarja v primerjavi s preostalimi valutami, saj bodo vlagatelji še naprej selili svoje premoženje v bolj tvegane naložbe.

Obvezniški trgi zadnji mesec niso prinesli velikih sprememb. Razmiki (»spread«) državnih obveznic evropskih držav glede na nemški bund so se dodatno znižali. Ugodne razmere na trgih pa še naprej spodbujajo podjetja in države po izdajanju novega dolga. Pričakujemo lahko, da bodo centralne banke še naprej držale obrestne mere na relativno nizkih nivojih.

 

Prejmite dodatnih 30 evrov ob sklenitvi varčevanja

 

*Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d. o. o., še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, oziroma ki so vlagatelji podskladov Generali Krovnega sklada postali izključno s pripojitvijo podskladov Ilirika Krovnega sklada oziroma iz naslova dedovanja, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021, njihovo prvo vplačilo v katerikoli podsklad pa bo prispelo na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2021 po 0:01 uri in do 1. 1. 2022 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje.

 

 

Sprememba številk transakcijskih računov vseh podskladov Generali Krovnega sklada in varčevalnih načrtov

 

Kaj to pomeni za vlagatelje v Generali Krovni sklad? Kako opravim vplačilo?

1. Nisem komitent Abanke, mesečno varčujem v Generali Krovnem skladu preko SEPA bremenitve:

Ker se računi podskladov in varčevalnih računov spreminjajo v družbi Generali Investments, vam ni treba storiti ničesar. O tem bomo mi obvestili vašo banko ob SEPA bremenitvi.

2. Nisem komitent Abanke, varčujem v Generali Krovnem skladu z enkratnimi vplačili:

o v plačilni nalog morate vnesti novo transakcijo številko podsklada oziroma varčevalnega načrta v katerega želite nakazati sredstva. Preverite vaše morebitne bližnjice oziroma hitre povezave za plačila v spletni ali mobilni banki in po 1. januarju 2021 zamenjajte številko transakcijskega računa Abanke z novim računom Nove KBM (sklic se ne spreminja in ostane enak kot do sedaj in ga ne spreminjate), skladno s spodnjim seznamom ter BIC kodo,
o nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 80 24 ali nam pišite na naslov nasvet@generali-investments.si, da želite vzorce UPN nalogov in vam jih bomo poslali,
o če ste uporabnik spletne poslovalnice odprite Podatke za vplačilo PREGLEDI / Plačilna navodila, kliknite na sliko poleg imena sklada, da se odprejo podatki za UPN plačilni nalog, ki vsebujejo QR kodo,
o če imate aplikacijo na telefonu, imate podatke za vplačilo s QR kodo v zavihku domov pod podatki o stanju sredstev.

3. Sem komitent Abanke in vlagatelj v Generali Krovni sklad, varčujem v Generali Krovnem skladu z enkratnimi vplačili

Za vas velja vse enako kot v drugi točki. Poleg navedenega pa moramo v naših evidencah popraviti vaše osebne podatke – številko vašega transakcijskega računa, kar lahko naredimo samo z vašo prijavo spremembe, na naslednji način:
o če imate kvalificirano digitalno potrdilo (NLB Klik, Sigenca …) in ste uporabnik naše spletne poslovalnice, lahko sami izpolnite obrazec prijava spremembe. Obrazcu je treba priložiti kopijo ali sken bančne kartice, iz katere je razvidna številka bančnega računa, ki ga boste navedli na obrazcu,
o nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 80 24 in se bomo dogovorili za način ureditve,
o pokličete svetovalca v eni izmed naših poslovalnic in se z njim dogovorite za ureditev.

4. Sem komitent Abanke in vlagatelj v Generali Krovni sklad, mesečno varčujem v Generali Krovnem skladu preko SEPA bremenitve

Za vas velja, da moramo v naših evidencah popraviti vaše osebne podatke – številko transakcijskega računa.
o če imate kvalificirano digitalno potrdilo (NLB Klik Sigenca, …) in ste uporabnik naše spletne poslovalnice, lahko sami izpolnite obrazec prijava spremembe. Obrazcu je potrebno priložiti kopijo ali sken bančne kartice, iz katere je razvidna številka bančnega računa, ki ga boste navedli na obrazcu,
o nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 80 24 in se bomo dogovorili za način ureditve,
o pokličete svetovalca v eni izmed naših poslovalnic in se z njim dogovorite za ureditev.

 

Poleg navedenega morate ponovno podpisati obrazec SEPA, katerega lahko:
o če imate kvalificirano digitalno potrdilo (NLB Klik, Sigenca …) in ste uporabnik naše spletne poslovalnice, lahko sami izpolnite obrazec za SEPA bremenitev. Obrazcu je potrebno priložiti kopijo ali sken bančne kartice, iz katere je razvidna številka bančnega računa, ki ga boste navedli na obrazcu,
o nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 80 24 in se bomo dogovorili za način ureditve,
o pokličete svetovalca v eni izmed naših poslovalnic in se z njim dogovorite za ureditev.

 

Številke transakcijskih računov podskaldov Generali Krovnega sklada in varčevalnih načrtov.

 

Vse dobro v 2021!

Generali Investments d.o.o.

 

 

Srečno 2021!

                                                                                                       
OGLEJTE SI NAŠE NOVOLETNO VOŠČILO

 

Boštjan Jurečič v Generali galeriji z novo razstavo SLIKE 151617

 

 

Vabimo vas, da si ogledate virtualno razstavo SLIKE 151617 akademskega slikarja Boštjana Jurečiča in video pogovor z njim ter likovnim kritikom Miho Colnarjem, ki predstavi slikarjev edinstven način dela in odnos do ustvarjanja.

Boštjan Jurečič ne preseneča samo s svojo edinstveno tehniko izpiranja, temveč z mnogoplastnimi slikarskimi strukturami, ki odlikujejo vse slike z razstave. Pot po galeriji vas vodi od največje slike Glave iz leta 2015, ki osupne z mračnimi figurami skupine čikaških gangsterjev, mimo drobne, intimne slike z naslovom Dotik, pa vse do zanimive Ma-ni-tu. V drugi sobi, polni živopisnih slik, se boste srečali s podobo para za kultnim stolom Rex in dinamičnim platnom Akcija, utrinkom z nogometne tekme.

 

V Generali galeriji so bile v preteklosti obiskovalcem na ogled številne odmevne razstave, ki so zdaj na voljo v virtualni galeriji, med drugim tudi:

– Prince of Pop/ Fotografija + kostumografija (avtor Claudi Sovre)
– Pozabljene podobe moje Indije (avtor Arne Hodalič),
– Vse, kar je … Slike 2018–2019 (avtor Andrej Jemec),
– Pastirji – življenje, ki izginja (avtor Jošt Franko),
– Divji v srcu: poglej lisjaku v oči … (avtorji Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe in Jurij Kalan).

————————————————————————————————————————————-

Zavarovalnica Generali s svojo galerijo podpira umetnost in predvsem sodobne slovenske umetnike. Družbeno odgovornost izkazuje tudi z negovanjem likovne dediščine. Bogata zbirka Generali galerije z več kot tisoč umetniškimi deli navdihuje z moderno likovno umetnostjo, ki jo dopolnjujejo kiparska dela. Galerija na Dunajski cesti 63 v Ljubljani od leta 2015 redno gosti razstave uveljavljenih sodobnih vizualnih umetnikov in podpira mlade ustvarjalce.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
December 2020 nam bo ostal v spominu kot precej drugačen praznični mesec od preteklih. Covid-19 se še naprej hitro širi in število dnevno pozitivnih primerov v svetu ostaja na rekordnih ravneh. Strah pred močnejšim širjenjem virusa zaradi božično-novoletnih praznikov države sili v ostrejše ukrepe, ki se bodo ponekod vlekli vse do 15. januarja 2021. To ne prinaša olajšanja storitvenemu sektorju in trgovini, medtem ko industrijske dejavnosti poslujejo dokaj normalno in vsaj podatki iz tega dela gospodarstva so relativno vzpodbudni. Vzpodbudno je, da je drugi val očitno dosegel svoj vrh v nekaterih evropskih državah in da se je stanje tam izboljšalo, skrbi pa slabšanje stanja v največjem svetovnem gospodarstvu ZDA, kjer novi omejitveni ukrepi močno zavirajo rast. Kapitalski trgi še naprej optimizem gradijo na cepivu, kjer so s Pfizerjevim cepivom že zaceli cepiti v Veliki Britaniji in ZDA, kmalu pa to lahko pričakujemo tudi drugod. Očitno postaja, da so ekonomske napovedi za zadnji kvartal 2020 in prvi kvartal 2021 o rasti BDP v luči zadnjih napovedi zaostritev preveč optimistične. Zato države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav.

A vlagatelji pozornost večinoma usmerjajo na cepiva, ki v njihovih očeh obljubljajo skorajšnji konec pandemije in vrnitev v normalnost. Optimizem se zdi nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju, da bodo cepiva delovala. Kjer je nadzor nad epidemijo uspešen, npr. Kitajska, vidimo nadaljnjo hitro okrevanje in gibanje gospodarskih kazalcev v obliki črke »V«. To je vzpodbudno in vnaša optimizem na trge. Vlagatelji nadaljujejo z menjavo naložb med panogami in podjetji, čeprav se je prelivanje denarja v koronsko najbolj prizadete panoge in delnice umirilo, saj neznank v poslovanju ostaja odprtih še naprej veliko.

Elektorji so Bidna potrdili za novega ameriškega predsednika in s tem Bidnova administracija dobiva vse jasnejši obris, kar je trgu všeč. Pogovori o stimulusu so trenutno na mrtvi točki a pričakujemo lahko premik v začetku naslednjega leta, saj se krepi tudi pritisk znotraj republikanske stranke, da se stimulus sprejme. Nanj se odziva tudi dolar, ki zadnje dni še naprej izgublja v primerjavi z ostalimi globalnimi valutami. Trenutni nivoji 1,21 dolarja za evro bi po napovedih analitikov do konca 2021 upadel na 1,30 dolarja za evro, kar bo imelo negativen vpliv na evropsko gospodarstvo. Analitiki se vse bolj pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP-je, dobičkov in poslovanja. Pri pogledu dovolj daleč v prihodnost, trenutne skrbi in stanje izgubita svojo pomembnost in vpliv.

Kapitalski trgi so zadnji teden večinoma v rdečem, a premiki so zelo majhni. Čuti se, da vlagatelji komaj čakajo konec leta, saj naj bi 2021 prineslo delujoče cepivo ter s tem okrevanje in optimizem. Tudi podjetja so zadnje dno manj aktivna pri objavah, vidimo pa več napovedi prevzemne aktivnosti, kar je znak da je likvidnost še naprej zelo dobra. Ukrepi centralnih bank torej delujejo. Pozornost se je zadnje tedne iz tehnološke delnice preusmerila na nekatere druge sektorje kot so industrija, infrastruktura, tudi v koroni bolj prizadete panoge turizma, gostinstva in zdravstvo. Lahko bi rekli, da se je struktura rasti nekoliko spremenila. Večina gre seveda na račun optimizma zaradi začetka cepljenja, deloma pa lahko optimizem pripišemo tudi pričakovanjem o spremembi gospodarske politike, ki prihaja z novo ameriško administracijo. Industrijska podjetja, sektor oskrbe in ostale dejavnosti, ki so povezane s tako imenovanim »green dealom«, se pravi prehodom na okoljsko bolj sprejemljiv način življenja, so trenutno najbolj vroče zgodbe. Tudi EU bo financirala okrevanja po korona krizi skozi okolju prijaznejši način poslovanja in življenja, zato se zdi, da je to postal eden glavnih investicijskih trendov za 2021. Kapital se vse bolj pospešeno seli v ta naložbeni razred, in to navkljub dejstvu, da so nekatere delnice zelo drage. Čeprav so nekatere bolj »modne« naložbe zaradi visokih vrednotenj neprivlačne, pa na drugi strani še ostaja precej zanimivih investicijskih priložnosti, ki se jih izplača izkoristiti.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Tehnološki velikani so kratkoročno zaradi cepiva verjetno dosegla nek vrh, saj se bodo stopnje rasti poslovanja umirile in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. A dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo. Njihova težava, da so te delnice drage, ostaja, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe. Zaradi cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev ne skrbi. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a spremenila se bo struktura rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Lahko se trend v 2021 iz največjih tehnoloških podjetij prenese v druge, zgoraj omenjene panoge. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili. Tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Prvi decembrski teden in Sv. Miklavž državam po svetu nista prinesla odrešitve. Covid-19 se še naprej hitro širi in število dnevno pozitivnih primerov se bliža 700.000, število dnevno umrlih pa 13.000. Vzpodbudno je, da je drugi val dosegel svoj vrh v nekaterih evropskih državah in da se stanje tam izboljšuje. Skrbi slabšanje stanja v največjem svetovnem gospodarstvu ZDA, kjer bodo novi omejitveni ukrepi močno zavrli rast. Optimizem kapitalski trgi gradijo na cepivu, kjer so z najbolj obetavnim Pfizerjevim cepivom že zaceli cepiti v Veliki Britaniji, kmalu pa to lahko pričakujemo tudi drugod. Očitno postaja, da so ekonomske napovedi za zadnji kvartal 2020 in prvi kvartal 2021 o rasti BDP preveč. Zato države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. S tem rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji.

Trgi še naprej vidijo to kot kratkoročen efekt do časa po pandemiji. Cepiva v njihovih očeh obljubljajo skorajšnji konec pandemije in vrnitev v normalnost. Optimizem se zdi nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju, da bodo cepiva delovala. Kjer je nadzor nad epidemijo uspešen, npr. Kitajska, vidimo nadaljnjo hitro okrevanje in gibanje gospodarskih kazalcev v obliki črke »V«. To je vzpodbudno in vnaša optimizem na trge. Vlagatelji nadaljujejo z menjavo naložb med panogami in podjetji, čeprav se je prelivanje denarja v koronsko najbolj prizadete panoge in delnice umirilo, saj še  naprej ostaja odprtih veliko neznank v poslovanju.

Bidnova administracija dobiva vse jasnejši obris in trg se na to pozitivno odziva. Pričakujemo lahko močnejši stimulus v začetku naslednjega leta in nanj se odziva tudi dolar, ki zadnje dni še naprej izgublja v primerjavi z ostalimi globalnimi valutami. Trenutni nivoji 1,21 dolarja za evro bi po napovedih analitikov do konca 2021 upadli na 1,30 dolarja za evro, kar bo imelo precejšen negativen vpliv na evropsko gospodarstvo. Še naprej so za vlagatelje trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki iz konca 2020 in začetka 2021 nepomembni. Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP-je, dobičkov in poslovanja. Svet se kljub rastoči neenakosti še posebej v ZDA gleda skozi rožnata očala.

Kapitalski trgi so zato tudi zadnji teden rastli, sicer bolj zlagoma a vseeno splezali na nov rekord. Res pa da tokrat niso bile v ospredju glavne tehnološke delnice ampak industrija, oskrba, v koroni bolj prizadete panoge in zdravstvo. Lahko bi rekli, da se je struktura rasti nekoliko spremenila. Večina gre seveda na rovaš optimizma zaradi prihajajočih cepiv, deloma pa lahko optimizem pripišemo tudi pričakovanjem o spremembi gospodarske politike, ki prihaja z novo ameriško administracijo. Tako se še naprej krepijo industrijska podjetja, sektor oskrbe in ostale dejavnosti, ki so povezane s tako imenovanim »green dealom«, se pravi prehodu na okoljsko bolj sprejemljivim načinom življenja. Glede na podoben plan EU, kjer bodo prav tako financiranje okrevanja po korona krizi financirali skozi okolju prijaznejši način poslovanja in življenja se zdi, da vse, kar je povečano s čistejšim, kot eden glavnih investicijskih trendov za 2021. Zato se tudi kapital vse bolj pospešeno seli v ta naložbeni razred, in to navkljub dejstvu, da so nekatere delnice že zelo drage. A kot smo videli pri Tesli, meja je nebo in trgi so lahko iracionalni dalj časa kot vlagatelji lahko to pričakujejo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank bodo še naprej krojili borzne trge. Tehnološki velikani so kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegli nek vrh in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe. Zaradi pričakovanih cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje lahko nadaljuje, spremenila se bo struktura rasti. Lahko da v 2021 ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja ampak druga, manjša. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Kot vlagatelji na tej točki ne smemo pozabiti dolgoročnih trendov in preveč zreti v drevo, saj bomo spregledali kaj se dogaja z gozdom. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in pozicionirati portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

Mesečno poročilo za november 2020

 

Mesečno poročilo za november 2020

 

Naložbeni komentar – november 2020

 

Novembra je optimizem vlagateljev poskrbel za močne rasti delniških indeksov na globalni ravni. Tako so vsi pomembni svetovni delniški indeksi končali trgovanje v zelenih številkah. Ameriški delniški indeks Dow Jones je prvič presegel mejo 30.000 indeksnih točk in obenem beležil največjo mesečno rast po letu 1987. Razloge optimizma lahko pripišemo novicam o novih, uspešnih cepivih proti covid-19, ki so jih napovedala podjetja Pfizer/BioNTech, Moderna in AstraZeneca/Oxford. Cepivo Pfizer/BioNTech naj bi bilo 90 %, Moderne 95 % in AstraZeneca/Oxford 70 % učinkovito. Pozornost je sedaj na registraciji, proizvodnji, distribuciji in uporabi zdravila za množično uporabo. Ameriške volitve so kljub napovedim o pomembnosti teh volitev na začetku leta 2020 minile brez pretresa na borzah. Zaradi pandemije je bilo oddanih ogromno število glasovnic po pošti, kar je podaljšalo preštevanje glasov. Zmaga je pripadla demokratu Joe Bidnu, ki bo tako postal 46. ameriški predsednik. Trenutni predsednik Trump je skušal s sodnimi odločbami ustaviti štetje glasov v posameznih zveznih državah, ampak neuspešno. Predaja poslov in imenovanje nove administracije se je začela. Biden naj bi tako vnesel bolj diplomatski pristop pri reševanju zunanje političnih zadev skupaj z ostalimi zahodnimi državami in se skušal izogniti trgovinskim vojnam. Obenem je napovedal ponovni pristop ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu, kar bo pomembneje vplivalo na globalno oblikovanje zelenih politik in gospodarsko okrevanje v 2021.

V Evropi se je zaradi obnovljenih omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa spet povečal razkorak med okrevanjem proizvodnih dejavnosti in storitvenega sektorja. Tako se je PMI za predelovalne dejavnosti znižal za 1 točko, na 53,8, medtem ko je PMI za storitveno dejavnost padel za 4,9 točke, na 41,3, kar nakazuje na krčenje aktivnosti. Na politični fronti EU sta Madžarska in Poljska vložili veto na proračun EU in sklada za okrevanje po pandemiji. Kot razlog navajata da vladavina prava ne more biti pogoj za črpanje sredstev. Saga o Brexitu se je nadaljevala s pogajanji in je še vedno brez dogovora. Če dogovora ne bo do konca letošnjega leta, bo to pripeljalo do carin in s tem precejšnjih ovir pri trgovini.

Še naprej prihajajo pozitivne novice s kitajskega gospodarstva, ki nadaljuje s počasnim, a konstantnim okrevanjem. Kitajski PMI predelovalnih dejavnosti se je zvišal za 1,3 točke ,na 54,9, kar je najvišje po novembru leta 2010. Kitajski delniški indeks je pridobil več kot 20 % merjeno v evrih.
Dolar je v primerjavi z evrom izgubil na svoji vrednosti kot posledica zmanjšane negotovosti po ameriških volitvah.

Obvezniški trgi zadnji mesec niso prinesli velikih sprememb. Razmiki (»spread«) državnih obveznic evropskih držav glede na nemški bund so se dodatno znižali. Tako so zaradi ugodnih razmer in podpore centralnih bank podjetja in države letos izdale že za 9,7 bilijona (9.700 milijard) dolarjev novega dolga. Celotni dolg podjetij in držav globalno naj bi ob koncu leta znašal 277 bilijonov dolarjev, kar predstavlja rekordnih 365 % svetovnega BDP.