Pregled dogajanja:

Bliža se konec leta in počasi se že začenja božično razpoloženje. Pred tem nas sicer še čaka nakupno razpoložen Črni petek, ki pa se je razvlekel že na teden ali dva popustov. To bo dobrodošlo v obdobju, ko se zaradi rasti pandemije zopet zapira evropsko gospodarstvo. Avstrija je tako šla v polno zaprtje za vse, o podobnem razmišlja tudi Nemčija. A ker nova vlada šele nastaja, se zadeve odvijajo nekoliko počasneje. Slaba epidemiološka slika Evrope vzbuja skrbi, da so optimistične napovedi za zadnje četrtletje in začetek leta 2022 preveč optimistične, še posebej, ker je bilo veliko upanja vloženega v normalno decembrsko poslovanje in ker je december za trgovce, gostince in še marsikatero drugo dejavnost najpomembnejši mesec v letu.

Mogoče je prav zato ECB poudarila, da dviga obrestnih mer v 2022 ni pričakovati, obenem pa namignila, da se sproščena denarna politika lahko nadaljuje, odvisno od razmer, ki bodo v gospodarstvih. Novi stari predsednik Fed ostaja Jerome Powell, kar so trgi sprva sprejeli z navdušenjem, kasneje pa se je navdušenje ohladilo. Politika Fed tako ostaja na začrtani poti. Dodajanje likvidnosti nameravajo ustaviti do jeseni 2022, obenem pa trg še vedno pričakuje vsaj en dvig obrestne mere v drugi polovici 2022. A nepredvidljiva inflacija lahko plan obrne na glavo. Razlike med analitiki pri napovedih za 2022 so precejšnje. Od pričakovanj, da se bo inflacija umirila v sredini 2022 do pričakovanj, da je Fed zamudil pravi trenutek za dvig obrestne mere in da izgublja nadzor nad inflacijo. Tudi sprejetje novega investicijskega načrta v ZDA, t.i. »Zgradi nazaj boljše«, ki prinaša investicije v infrastrukturo, a po drugi strani nima zagotovljenega financiranja za vso porabo, poraja vprašanje, kako namerava ameriška administracija financirati vse te projekte. Ob višjih obrestnih merah bo deficit poskočil in financiranje bo še težje. Zato je Fed, podobno kot ECB in ostale centralne banke, ob vseh nakopičenih dolgovih držav v precejšnjem precepu.

V Evropi visoke cene energentov še naprej povzročajo sive lase. Severnega toka očitno do pomladi ne bo, saj certificiranje zaradi birokratskih (in političnih) preprek ni zaključeno. V ponedeljek je tako propadel eden največjih dobaviteljev električne energije v Veliki Britaniji z 1,7 milijona potrošnikov. Težave očitno niso končane in zima bo napeta. Precej dramatično je tudi v Turčiji, kjer kombinacija svojeglave denarne politike in nižanja obrestnih mer v obdobju več kot 20 %-letne inflacije s seboj prinaša močan padec vrednosti turške lire, ki je ta teden izgubila še 10 % v primerjavi z evrom.

Kapitalski trgi se kljub vsem pretresom držijo dobro. Tečaji so blizu rekordov, v zadnjem tednu so zopet zasijale nekatere tehnološke delnice kot sta Amazon in Apple, ki sta dosegla nov rekord. Apple obljublja v 5 letih povsem avtonomen samo-vozeč avto, Amazon pa se zdi zmagovalec boja med trgovci in ponudniki plačilnega prometa. Po napovedi, da bo iz svoje platforme v Veliki Britaniji odstranil Viso, je podobno zagrozil še za celotno ZDA. Močna korekcija, ki je sledila, je močno znižala tečaje vseh največjih ponudnikov plačilnega prometa, tako Vise, Mastercarda kot tudi npr. Paypala. Vlagatelji spoznavajo, da visoke marže in drage storitve niso vzdržne in da bo v prihodnosti potrebno znižati cene storitev, saj konkurenca postaja močnejša, pa tudi klasične banke vračajo udarec. Nasploh so se banke pozitivno odzvale na dejstvo, da politika Fed ostaja nespremenjena. Večje premike smo beležili še v energetski panogi, kjer OPEC+ kaže nestrinjanje s koordinirano sprostitvijo naftnih zalog več držav (ZDA, Kanada, japonska, Koreja, itd) z namenom znižanja cen. Ocena analitikov je, da bi tako posredovanje imelo le zelo kratkoročen vpliv na cene nafte, tako da lahko zadnji padec kar krepko pod nivo 80 dolarjev za sod razložimo predvsem s strahom po zmanjšanju porabe zaradi ponovnega zapiranja javnega življenja v Evropi in s tem povezano manjšo porabo.

Zadnje dni so vlagatelji v delnice iz področja zdravstva zadihali nekoliko lažje, saj se kaže predlagana zdravstvena reforma kot manjši popravek, ki ne bo bistveno spremenil razmerij in s tem ne bo povzročil pritiska na marže podjetij. Podobno vlagatelje razveseljujejo predvsem evropska podjetja iz panoge oskrbe, saj je tekoče poslovanje zelo dobro, še bolj optimistične pa so napovedi za prihodnja leta, tudi zaradi prehoda na bolj zelene vire energije. A tečaji delnic se na to zaenkrat odzivajo zelo medlo, kar ustvarja nakupne priložnosti.

Gledano regionalno je zadnji teden največje razočaranje gotovo Kitajska. Ko se je zdelo, da bodo kitajske tehnološke delnice končno lahko povrnile del izgubljenega, saj je pritisk partije in države popustil, pa so jim zagodli rezultati. Največji podjetji, kot sta Alibaba in Baidu, sta objavili slabše rezultate od napovedi. Še večje razočaranje so zelo previdne in znižane napovedi za prihodnje. Očitno je spor z državo pustil posledice in tudi spremenil dinamiko na trgu. To je prineslo 10 in več odstotne upade nekaterih delnic, ki so iz privlačno vrednotenih postale sedaj manj zanimive in z bolj megleno prihodnostjo.

Obvezniški trgi še naprej ponujajo močno negativne realne donose, na krajših ameriških obveznicah je ta negativen realni donos blizu 6 % in je večji kot v obdobju visoke inflacije konec 70-ih. Ponovno imenovanje Powella je prineslo večji premik tudi obvezniškim trgom, predvsem pa dolarju. Ameriška 10-letna obveznica je tako znova v območju 1,66 odstotnega letnega donosa in kaže znake, da bi se lahko premaknila višje proti 1,75 %. Še močnejši je bil skok dolarja v primerjavi z evrom, kjer se je tečaj spustil na 1,12 dolarja za evro. To je sicer dobro za evropske izvoznike, a obenem vzbuja napetosti v odnosih med državami, tako da se pojavlja vprašanje, kdaj bo tudi ECB prisiljena odreagirati.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi reforme ameriškega zdravstvenega sistema manj privlačna, a zdi se da bo reforma manj temeljita kot se je zdelo pred nekaj meseci. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij, ki se je z zadnjimi rezultati tudi dejansko poslabšalo. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:
Gospodarska gibanja v svetu ostajajo še naprej zmerno optimistična, čeprav se sami gospodarski podatki še naprej ohlajajo. A vseeno sproščena denarna politika in nizke obrestne mere zagotavljajo, da kapitalski trgi niso pretirano zaskrbljeni in tečaji na delniških trgih ostajajo visoki. Današnje video srečanje med Bidnom in Xi Jinpingom ni prineslo ničesar otipljivega, je pa bilo dovolj sproščeno in odprto, da je vsaj nakazalo, da zaostrovanja odnosov v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Trgi so se nato odzvali pozitivno. Tudi nemško povolilno sestavljanje semaforja koalicije med socialdemokrati, zelenimi in liberalci gre očitno h koncu, tako da nova koalicija vse bolj dobiva programsko obliko. Med dogovori je tudi zvišanje minimalne plače iz 9,6 na 12 evrov bruto na uro, kar pomeni 25 % premik. Strošek dela na nivoju celotne Nemčije se s tem dvigne za 4 % točke, a analitiki pričakujejo, da to ne bo pomenilo pritiska na vse plače ampak zgolj na najnižje. A analize ne upoštevajo okoliških »satelitskih« držav, ki so močno vezane na nemško gospodarstvo, kamor sodijo predvsem srednje evropske države in države zahodnega Balkana. V regiji bo to prineslo kratkoročen dvig konkurenčnosti, dolgoročneje pa zaradi precejšnje mobilnosti delovne sile pritiske na dvig plač. To kaže, da se je inflacijsko kolesje pričelo vrteti. Po rasti cen, še posebej energentov, sindikati in zaposleni zahtevajo višje plače. To bo še dodatno hranilo inflacijsko pošast. To priznavajo tudi centralne banke, kjer je končno tudi vodstvo ECB z Lagardovo priznalo, da bo inflacija v 2022 povišana. A srednjeročno naj bi ostala pod 2 %. Povedano enostavneje, inflacija v 2022 bo višja od pričakovanj in predstavlja težavo, nekoč v prihodnosti pa se bo normalizirala. Obvezniški vlagatelji v ZDA so ta pričakovanja vnovič močneje vračunali v obvezniške nivoje in donosnost ameriške 10-letne obveznice je znova narastla nad nivo 1,6 % letno. V kratkem se pričakuje potrditev starega ali pa izbiro novega šefa Fed, kar bi lahko prineslo tudi večje spremembe v politiki Fed. V Evropi so spremembe manjše, a inflacija in inflacijska pričakovanja se krepijo. Zaupanje v kitajsko gospodarstvo se zaradi bolj spravljivega tona partije nekoliko krepi, a vseeno vlagatelje skrbi nelikvidnost nepremičninskega oziroma gradbenega sektorja ter morebitna širitev težav v druge segmente gospodarstva. Vlagatelji zato ostajajo previdni, čeprav so odlični prodajni rezultati na t.i. »Dan samskih«, ki je kitajska različica črnega petka z razprodajami, prinesli močno rast prodaje in dvig delnic največjih internetnih trgovcev. A kljub temu delnice Alibabe, Tencenta, JD in ostalih velikih IT podjetij ostajajo nižje kot v začetku leta, saj vlagatelje zapletena politična in ekonomska situacija na Kitajskem omejuje pri investicijah.

Sezona objave rezultatov se počasi končuje. Rezultati so presegli pričakovanja, napovedi za zadnje četrtletje ter prihodnje leto pa so precej negotove, a vseeno optimistične. Rezultati v Evropi so presenetili celo nekoliko bolj kot v ZDA in diskont evropskih v primerjavi z ameriškimi indeksi je po nekaterih kazalcih presegel 30 %, kar je največ v zgodovini. Tudi primerjava z nemškimi obveznicami kaže, da je razlika v realnem donosu (nominalno popravljen za inflacijo) s 5 odstotnimi točkami več kot še enkrat višja kot v ZDA (dobri 2 odstotni točki) in ena najvišjih v zgodovini. Vse to govori v prid evropskim delnicam, a zaenkrat globalni vlagatelji ostajajo pri nevtralni alokaciji in ohranjajo nadpovprečno izpostavljenost ameriškemu tehnološkemu sektorju. IT ostaja na splošno najprivlačnejša izbira med vlagatelji. Kombinacija nadpovprečne rasti ter velikih tržnih deležev je privlačnejša od strahu pred visokimi vrednotenji. Zanimivi so tudi komentarji posameznih podjetij. Težave s čipi se bodo po besedah Infineona nadaljevale celotno 2022, čeprav posamezne države pritiskajo na evropsko komisijo, da sprosti pravila nedovoljenih državnih pomoči in s tem omogoči državam, da financirajo razvoj podjetij, ki bi izdelovala polprevodnike. Ameriška podjetja bolj kot evropska skrbijo logistične težave. Evropska, bolj kot ameriška, pa visoke cene energije in elektrike. Skratka, dejavniki so zelo raznoliki in pri izbiri naložb je potrebno pogledati dinamiko vsake posamezne naložbe ter konkretne vplive, ki so v danem trenutku prisotni. Cene nafte so se stabilizirale na nivoju 80 dolarjev za sodček. To je pripeljalo do manjše korekcije v energetskem sektorju, a odlično poslovanje podjetij in dobri denarni tokovi, pričakovana rast dividend ter nakupi lastnih delnic zagotavljajo zanimivo investicijsko priložnost. Podobno situacijo imamo med bančnimi delnicami, kjer pa višja inflacija in s tem krepitev pričakovanj, da bodo centralne banke prisiljene v dvig obrestnih mer krepita špekulativno privlačnost bančnih delnic. Že omenjena »otoplitev« odnosov med ZDA in Kitajsko pozitivno vpliva tudi na proizvajalce luksuznih dobrin, ki so vsi po vrsti na svojih zgodovinskih rekordih, na nasprotni strani pa najdemo predvsem zdravstvo in široko potrošnjo, kjer različni dejavniki obe panogi še naprej potiskajo v območje manjše privlačnosti.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Medijska hiša Delo je v okviru projekta Delove podjetniške zvezde, ki je letos potekal pod naslovom »S trajnostnimi poslovnimi strategijami do konkurenčne prednosti«, podelila že peti prestižni kipec in sicer družbi XLAB. Zmagovalca je izmed desetih nominiranih podjetij izbrala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, Aleksander Temeljotov, direktor podjetja Metronik, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2020, in predstavniki uredništva.

Luka Flere o finančnem sektorju s pomembno vlogo trajnosti

Pred večerno razglasitvijo je potekalo seminarsko vozlišče, kjer je gledalce nagovoril tudi Luka Flere, član uprave Generali Investments, in sicer o pomembni vlogi, ki jo ima finančni sektor pri trajnosti.

 

Vse posameznike v vlogi potrošnikov, investitorjev, podjetnikov, menedžerjev, pa tudi odločevalce, je pozval, »da začnemo sodelovati, ukrepati skupaj, da preidemo od besed o trajnostni rasti k dejanjem«.
V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih zavarovalnih skupin, so primer, kako lahko podjetje začne s poslovanjem vplivati na vidik trajnosti, in sicer prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Poudaril je, da moramo trajnostna načela vključiti v naložbeni proces ter da je cilj trajnostnega investiranja (tako imenovani ESG) ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G). Pri tem pa morajo sodelovati vsi deležniki – država, podjetja finančne institucije in posamezniki – kajti presek vseh teh skupin interesov pomeni kakovost življenja na tem planetu. Dodal da mora država to področje urediti sistemsko z ustreznimi spodbudami in zakoni, podjetja pa bodo pravila nato morala implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese.
ESG standarde bodo podjetja morala integrirati v poslovanje in tudi razkrivati kazalnike. Na tem področju imajo podjetja še ogromno možnosti za izboljšave – pri izračunavanju kazalnikov in pri transparentnem objavljanju. Poudaril je, da vse več raziskav kaže na povezavo med uspešnostjo podjetja in ESG. Da morajo finančne institucije skrbeti za alokacijo kapitala. V prihodnje vlagatelji lahko pričakujejo, da bodo na finančnih produktih, tako kot na izdelkih v trgovini, oznake, iz katerih bo mogoče razbrati, ali in kateri trajnostni vidik z njimi zasleduje finančna družba.

Zelene in temno zelene nalepke

Pojasnil je, da bomo imeli klasične produkte, kot jih poznamo danes, produkte s svetlo zeleno nalepko, pri katerih bo glavni cilj donosnost ob upoštevanju tveganj, ob tem pa bodo promovirali trajnostne vidike in produkte s temno zeleno nalepko, ki bodo sestavljeni samo iz trajnostnih naložb, donosnost in zasledovanje trajnosti pa bosta enakovredna cilja. Potrošniki/vlagatelji bodo tisti, ki bodo vsak dan sprejemali odločitve.
Vrednost trajnostnih naložb se povečuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki deklarirano, da spoštujejo načelo ESG, globalno upravljajo 4.000 milijard sredstev, od tega 3.400 milijard v EU. V zadnjem letu dni so se prilivi v te sklade v EU podvojili v primerjavi z letom pred tem.
Končal je, da je naloga družb za upravljanje, da v naložbeni proces integrirajo merila, s pomočjo katerih bodo lahko iz portfelja izločala podjetja, ki bi nosila največja tveganja, povezana s trajnostjo. Takšni primeri bi lahko bili na primer naftno podjetje, ki se mu zgodi razlitje nafte, korupcija v farmacevtskem podjetju, pranje denarja.

Bojan Črv, vodja kakovosti Kolektor Koling, je predstavil trajnostno gradbeništvo, na okrogli mizi o sistemskih izzivih trajnostnega razvoja pa sta poleg Luke Flereta in Bojana Črva sodelovala še Klod Kolaro, direktor podjetja Endava AGU, in mag. Nina Kelemen, koordinatorica razvoja trajnostnega poslovanja Skupine Triglav in upravljavka premoženja v Zavarovalnici Triglav.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da trajnost zahteva vpetost vsakega posameznika, ki mora narediti vsak dan sprejemati odgovorne odločitve, razmišljati, kako narediti korak naprej, pri tem pa primerno delovati do soljudi in okolja. Luka Flere je spomnil sodelovanje in na odgovornost družbe za upravljanje pri alokaciji denarja.

 

 

Podrobneje o dogodku lahko preberete na tej povezavi.