Po 30 letih danes v skladih 4,189 milijarde evrov

 

 

Sklad je opravljal pionirsko delo – tlakoval je pot in uspešno oral ledino na slovenskem trgu ostalim vzajemnim skladom in bil del razvoja slovenskega kapitalskega trga. Generali Galileo je danes globalni mešani fleksibilni sklad in eden od 16 podskladov Generali Krovnega sklada. Takoj ob ustanovitvi je imel prvi slovenski sklad le 18 vlagateljev, v 30 letih delovanja pa mu je zaupalo več kot 54.000 vlagateljev in tako danes z več kot 109 milijonov sredstev evrov v upravljanju predstavlja enega večjih slovenskih vzajemnih skladov.

Slovenija še vedno zaostaja za Evropo

Celotna sredstva v upravljanju v Evropi v zadnjem desetletju vztrajno naraščajo in so konec septembra 2021 dosegla ocenjenih 31,3 bilijona evrov.

Po podatkih EFAMA je Združeno kraljestvo največji evropski trg upravljanja premoženja, sledijo pa mu Francija, Nemčija, Švica, Nizozemska in Italija, med tem ko pa se Slovenci med evropskimi državami uvrščamo v sam vrh po stopnji varčevanja pa smo na drugi strani še vedno zelo zadržani pri plemenitenju premoženja v vzajemnih skladih, ne glede na številne prednosti tovrstne oblike vlaganja.

Kakšno leto nas čaka?

Tudi leto 2022 bo po vsej verjetnost podobno lanskemu letu. Torej leto navideznega obilja. Državljani smo pod težo izjemne zdravstvene krize deležni obilo subvencij od institucij in posledično se finančno premoženje vse bolj kopiči na bankah. A na drugi strani bodo na življenje Slovencev letos pomembno vplivale podražitve.

Kako naj se inflaciji prilagodimo?

“Višja inflacija je v principu prikrit davek, ki znižuje našo kupno moč. Najbolj so pod pritiskom tisti, ki imajo veliko premoženja v »nogavici« ali pa v naložbah kot so depoziti, saj niso kompenzirani za izgubo realne vrednosti. Le-ti bi lahko svoj »problem« rešili, če bi svoje premoženje razpršili med različne naložbene razrede. Od svojih depozitov do delnic,” svetuje Primož Cencelj, CFA, vodja upravljanja obvezniških naložb in nosilec priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016 in 2018 ter prestižnega naziva najboljši upravljavec desetletja.

Vas zanima, kako bo inflacija vplivala na vaše naložbe v naslednjem letu, petih ali desetih letih?

Obrnite se na izkušene svetovalce in upravljavce družbe Generali Investments, ki vam bodo prikazali simulacijo ob različnih predpostavkah. Vabimo vas na brezplačni posvet.

 

Prijavite se na posvet

 

 

Za ustrezno razpršitev premoženja ne potrebujemo več kot pet skladov

 

 

Vsak posameznik lahko tako že z minimalnim vplačilom v vzajemni sklad kupi portfelj, ki vsebuje več kot deset različnih naložb. Drugo raven razpršitve pa dosežemo, če sredstva razpršimo na več različnih skladov.

V ponudbi imamo veliko skladov z različnimi naložbenimi strategijami, zato lahko poskrbimo, da je naša naložba ustrezno razpršena – tako geografsko kot panožno. Ne smemo pa pozabiti na razporeditev premoženja med različnimi naložbenimi razredi.

Dve najbolj osnovni kategoriji, na kateri delimo vzajemne sklade, sta delniški in obvezniški vzajemni skladi. Delnice in obveznice sta dve od treh glavnih naložbenih razredov. Zato je pomembno, da je naložba na najbolj preprosti ravni v vsaj dveh vzajemnih skladih – en delniški in en obvezniški vzajemni sklad.

V obdobju padajočega, medvedjega trenda na trgih se lahko vrednost naložb v delniške sklade znatno zmanjša, medtem ko lahko obvezniški skladi vrednost ohranijo ali pa jo celo povečajo.

Tretji naložbeni razred predstavljajo skladi denarnega trga in so ravno tako lahko del portfelja, zlasti če obstaja potreba po likvidnosti oziroma hitrem dostopu do denarnih sredstev ali pa ko ima posamezni vlagatelj zelo nizko toleranco do tveganja.

Je smiselno vlagati v en ali več vzajemnih skladov

Četudi je mogoče vlagati samo v en sklad, ki je na splošno raznolik je vseeno smiselno sestaviti portfelj, ki naj bo raznolik oziroma kombinacijo različnih skladov, kajti na ta način ustvarimo lastno razpršitev, ki jo lahko prilagajamo tudi glede na trenutne osebne potrebe ter na dogajanja na kapitalskih trgih. Splošno gledano je razpršitev naložb eden najpomembnejših vidikov vlaganja, osnovni namen razporeditve prihrankov med večje število naložb pa je povečanje varnosti in zmanjševanje tveganosti. Različne naložbe se namreč v različnih obdobjih obnašajo različno. V nekem obdobju lahko določeni skladi ustvarijo boljše donose kot drugi in obratno. Zaradi tega dejstva je v svojem portfelju smiselno imeti več različnih skladov, ker bomo s tem imeli več možnosti, da bo v portfelju vedno vsaj en sklad, ki bo prinašal nadpovprečne donose vloženih sredstev. Poleg tega pa bomo s pravilno razpršitvijo tudi lažje in z manj stresa dosegli zastavljene naložbene cilje.

Vlagatelji pogosto sprašujejo, koliko različnih vzajemnih skladov naj bi posameznik imel in razočarani so, ko slišijo odgovor, da je to odvisno od vsakega posameznika ter koliko je posamezna oseba sposobna in pripravljena prevzeti določeno tveganje. Ustrezna razpršitev se namreč razlikuje od vlagatelja do vlagatelja in je odvisna od odnosa do tveganja, ki ga ima posameznik, in ciljev, ki jih želi z naložbo doseči. Ljudje imamo različne finančne cilje. Tisti, ki varčujejo za dolgoročne cilje, kot na primer za pokojnino, si želijo sredstva čim bolje oplemenititi, spet drugi želijo preprosto samo ohraniti tisto, kar imajo in zato jih bolj kot rast oziroma donos, zanima varnost njihovih sredstev. V praksi je običajno bolj verjetno, da ne glede na svoj finančni cilj potrebujemo več kot samo en vzajemni sklad. Pri iskanju ustrezne razpršitve med različnimi skladi ne smemo pozabiti na odnos do tveganja oziroma na to, kolikšna je največja izguba vrednosti naših naložb, ki smo jo v nekem obdobju varčevanja pripravljeni sprejeti. Če pogledamo splošno, je bolj tvegano, da imamo samo enega ali dva vzajemna sklada, še posebej, če imamo naložbo v delniških skladih, ki so na dolgi rok sicer lahko nadpovprečno donosni, kratkoročno pa imajo lahko zelo velika nihanja. Višji donos ne sme biti edino vodilo, sprejeto tveganje pa mora biti primerno pričakovanemu donosu.

Če se vrnemo na vprašanje, koliko vzajemnih skladov je smiselno imeti v svojem portfelju, je verjetno, da se idealno število giblje nekje med tremi in petimi skladi. Če se kot večina vlagateljev in imate zmerno ali celo nizko toleranco do tveganja, je najbolje, da imate vsaj tri ali štiri vzajemne sklade v svojem portfelju. Pri izbiri in nasvetu prave kombinacije za vsakega posameznika pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, ki vam bo pri tem pomagal in tudi svetoval.

 

 

Srečno 2022!

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Pred nami je zadnjih nekaj dni zelo turbolentnega in viharnega leta 2021. Tako je to tudi naš zadnji letošnji povzetek dogajanja. Vrnili se bomo zopet drugi teden v januarju 2022. Na koncu povzetka je priložen povsem posodobljen pogled na leto 2022, z nekaterimi novimi a obenem tudi s precej starimi priporočili, saj je prehod iz 31.12. na 1.1. za večino podjetij enak kateremu koli drugemu datumskemu premiku in bistvenih sprememb ne prinaša. A vseeno bomo tokrat malenkost spremenili pristop in poizkušali malo obširneje obrazložiti naš pogled za leto 2022.

Zadnji teden je vnesel precej nemira med vlagatelje. Korekcija, ki ji je botroval omikron se širi, a tak odziv vlagateljev smo že videli in sam po sebi ni problematičen. Bolj je problematična retorika držav in njenih uradnikov, ki zopet močno zapirajo javno življenje, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, predvsem v Evropi.

V tem pogledu se ZDA obnašajo precej bolj racionalno in ne zganjajo nepotrebne panike. Manjšo paniko v ZDA je prineslo spoznanje, da sta oba parlamentarna domova, kongres in senat zgodovinsko gledano močno razklana in propad (vsaj začasen) Bidnovega glavnega projekta »Zgradi nazaj bolje« je temeljito spremenil ekonomske predpostavke ter znižal pričakovanja rasti BDP za 2022 za več kot 0,50 odstotne točke. Projekt bi financirali z dodatnim zadolževanjem, kar gre najbolj v nos republikancem (in nekaterim bolj sredinskim demokratom), ki so glasovali proti planu. Dodatno zadolževanje naj bi še dodatno vzpodbudilo inflacijo, ki postaja glavna grozeča nevarnost vsaj v prvi polovici 2022. Fed tako namerava pospešiti umik likvidnosti (t.i. tapper) in kar trikrat dvigniti obrestne mere v 2022. Ali bo načrt uspel bomo videli, a vlagatelji so to sprva pospremili s pozitivnim odzivom, kar je presenetilo večino borznih igralcev.

ECB na drugi strani ne spreminja zastavljene politike. Ukinila je sicer program odkupa obveznic in ga nadomestila s povečanim odkupom v starem programu, tako da bistvenih sprememb to na trg ne prinaša. Pretekli teden je bilo zanimivo tudi dogajanje na trgih v razvoju. V ospredju sta bili Turčija in Kitajska. Kitajska še naprej izvaja »prevzgojo« špekulantov in največjih podjetij, tako da sentiment ostaja negativno naravnan. Turčija, predvsem lira, in konec tedna tudi kapitalski trg, sta doživeli implozijo. Lira je letos izgubila skoraj 60 % vrednosti in je zaradi nihanja vse bolj podobna kriptovaluti kot normalnemu denarju. Kot že omenjeno je na koncu popustil tudi delniški trg in v dolarjih padel nazaj na nivo iz leta 2003/2004. A prihodnost ostaja temna. Iskre se krešejo tudi v Čilu. Po zmagi skrajnega levičarja na predsedniških volitvah se je peso močno izgubil. Na splošno trgi v razvoju vse bolj opravičujejo svoj sloves izredno nihajnih in visoko tveganih, saj vse več držav izvaja ekonomske politike, ki vsaj kratkoročno peljejo v slepe ulice in jih globalni vlagatelji ne sprejemajo. Ali bo to res na daljši rok prineslo npr. državljanom Čila boljši življenjski standard bomo šele videli, a vzporednice npr. z Venezuelo ali Turčijo niso obetavne.

Obvezniški trgi so se kljub korekciji na delniških trgih držali presenetljivo stabilno. Obveznice kažejo, da trg verjame da bo dvig obrestnih mer zgolj začasen, saj krivulja nakazuje dvig v 2022 in 2023 ter potem močan spust nazaj na obstoječe nivoje v 2024 in 2025. Obvezniški trg tako govori, da bodo centralne banke storile napako. A drugega orožja v boju z vse višjo inflacijo trenutno ne vidijo ali pa ne najdejo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Tudi 2022 bo še naprej zelo nepredvidljivo leto in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija bo še naprej močno vplivala na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Tudi v 2022 pandemije torej ne bo konec. A glavna pozornost v 2022 bo vseeno na centralnih bankah in njihovih posegih na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, prav tako močno povišana inflacija, čeprav tu slika po maju ali juniju postane zelo meglena. Del analitikov ocenjuje, da bo inflacija presegla 10 %, drugi del pa, da bomo proti koncu 2022 zdrsnili celo v deflacijo zaradi zaustavljanja gospodarstva. Konsenz je kot vedno nekje v sredini, realna pričakovanja se gibljejo med 3 % in 5 % za celo leto 2022. Večji problem ima tu ECB, ki ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Upanje polagajo v dejstvo, da naj bi se to umirilo s prihodom pomladi, a problem je, da je umiritev lahko na precej višjih nivojih kot smo si zamišljali. Cene po 300 ali 400 evrov za megavatno uro niso vzdržne in pri tej ceni večina energijsko bolj intenzivnih dejavnosti ne more preživeti. Zato lahko že kmalu po novem letu pričakujemo uvrstitev plina in jedrske energije med zelene oz. trajnostne vire. Kam smo prišli od leta 2012, ko je bila po Fokušimi mantra, da je potrebno vse jedrske elektrarne zapreti. Nemci so se tokrat res uspeli ustreliti v koleno. In s tem še nas in vse preostale Evropejce.

Klub težavam naj bi dobički v 2022 rastli. Bolj zmerno kot v 2021, tako da 10 % ali 20 % skokov delniških indeksov ne smemo pričakovati. Bolj verjetna je rast trgov med do 5 %. A v primerjavi z negativnim donosom na banki, je to še zmeraj zelo lep donos. Vmes se bo našlo tudi kako pozitivno presenečenje, eden takih je Srednja in Jugovzhodna Evropa, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Med glavnimi regijami še naprej vidimo razvite trge (ZDA, Evropa) kot boljša izbira od trgov v razvoju. Slednji imajo pred seboj ogromno zgoraj navedenih izzivov, ne bo pa pomagalo tudi višanje obrestnih mer Fed, ki bo ustvarjalo dodaten pritisk na valute teh držav in predvsem na strošek njihovega, v večini primerov, precejšnjega dolga. Med razvitimi trgi kljub visokim vrednotenjem in občasni močni korekciji tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tehnološke delnice kljub svojih slabostim predstavljajo idejo, da smo zaradi pandemije 12 let razvoja stisnili v 12 mesecev. A po močni rasti v zadnjih letih, ostaja temeljno vodilo zmernost. Lahko vidimo tudi močno korekcijo znotraj panoge, saj zgodovinski kazalci nakazujejo upehanost. Naslednja taka panoga, kjer bomo verjetno videli rast je industrija. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato bo 2022 leto množične transformacije v ESG pravila. Tej politiki bodo vse bolj sledili tudi naši skladi in v 2022 lahko pričakujemo več sprememb na tem področju. Tudi finance ostajajo špekulativna panoga, saj bodo nižja vrednotenja, odkupi lastnih delnic ter rast dividend podpirali delnice, obenem pa višje obrestne mere delujejo kot obliž na težave zadnjih let. Odprto ostaja le vprašanje koliko tega je že vračunanega v trenutne nivoje, saj je panoga ena najboljših letos. Široka oziroma diskrecijska potrošnja je predvsem z luksuznimi dobrinami doživela bum v 2020 in 2021, ko so si potrošniki zaradi zaprtij kupovali nadomestke. Tako pričakujemo, da se bo tovrstna potrošnja v 2022 zmanjšala, kar lahko ob visokih vrednotenjih prinese korekcijo. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Zdravstvo, predvsem skozi sklad Generali Vitalnost, ostaja eden osnovnih gradnikov portfelja za 2022, saj so vrednotenja privlačna, ameriška zdravstvena reforma benigna, izdatki za boj s korono pa še naprej naraščajo. Zelo nasprotujoči so si pogledi na oskrbo in energijo. Energija je ena boljših panog letos. Dividende so visoke in naraščajo, odkupi lastnih delnic tudi, visoke cene nafte podpirajo rast tečajev, a pandemija in s tem poraba energentov ostajata neznanki. Oskrba predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje. Ostanejo še materiali, kjer je precej odvisno od Kitajske, ki ostaja velika neznanka kljub nizkim vrednotenjem. Kitajske delnice tako ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku.

Če povzamemo vse zapisano ostaja razpršitev osnovno vodilo investiranja. Za povprečnega vlagatelja ostajajo globalno razpršeni skladi najboljša izbira, za začimbo pa se doda posamezne bolj tematsko usmerjene sklade. Ključno je, da ohranimo disciplino in nadaljujejo s programom varčevanja, saj nas zgodovinske izkušnje učijo, da tako poberemo vrhove in doline ter pridemo iz bitke z dobrim povprečjem. Ne pozabite. Prihodnost še ni napisana. Napisali jo bomo sami.

Ekipa upraviteljev iz Generali Investments vam želi vesele božične praznike in srečno v 2022.

 

 

Centralne banke stopajo na žogo superstimulacije

 

Ob vsem prelitem črnilu okoli povišane stopnje inflacije tudi centralne banke stopajo na žogo super stimulacije. V »supertednu« 13. do 17. decembra so zasedale vse najpomembnejše. Vse bolj se zdi, da se tudi v najbolj konservativnih finančnih inštitucija krepi zaupanje v zmago človeštva nad največjo globalno zdravstveno tragedijo novejšega časa.
Na podlagi omenjenega zalivanje trga z likvidnostjo – in s tem zviševanjem kredibilnosti na finančnih trgih – ni več tako nujno.

Inflacija ni glavna nevarnost

Glavna tema v pogovorih s sedanjimi in novimi vlagatelji je namreč še vedno vprašanje, kaj se dogaja s cenami. Zdi se mi, da je globoko v slovenskem dednem zapisu ostala unikatna izkušnja hiperinflacije iz časa razpada Jugoslavije. Ljudska modrost, ki pravi, da ko te enkrat piči kača, se bojiš tudi zvite vrvi, ima težo tudi v tem času. Letno povečanje cen za 2.762,7 odstotka v letu 1989 marsikoga spodbode, da ob besedi inflacija pomisli na ta čas in nato na nakup nepremičnin.
A v tem trenutku so stvari precej drugačne. Naj vam predstavim tri razloge.
Prvič, trenutni dvigi cen so po svojem bistvu prehodne narave. Rasti na trgu surovin, materialov in energentov so se v zgodovini izkazale za ciklične. Četudi si predstavljamo najtemnejši scenarij, bi lahko pomenil še nekoliko višje cene, ki pa se bodo na neki točki umirile in nato zaradi negativnega vpliva na gospodarstva začela upadati. Tudi ozka grla v logistični verigi se bodo razširila in pomanjkanje polizdelkov (čipi in podobno) se bo odpravilo. Vse to pa bo verjetno negativno vplivale na cene.

Trendi se ne ustavljajo

Drugič, supertrendi se ne ohlajajo. V času, ko se Industrija 4.0 šele dobro postavlja na noge, je pričakovati nadaljevanje digitalizacije in robotizacije. Če pomislimo na robota, imamo v mislih predvsem proizvodnjo. Od umetne inteligence do robotske administracije in digitalne zdravstvene diagnostike. Srednjeročno tuni na strani potrošnje ne moremo pričakovati pozitivne spremembe, saj je staranje prebivalstva v zahodnem svetu težko ustaviti. Ta sprememba pa je deflacijska, saj generacija zlate jeseni troši v povprečju manj kot v svojem delovno aktivnem času.
Tretjič, v nasprotju z jugoslovanskimi časi številne delovnopravne pogodbe v zahodnem svetu ne vsebujejo inflacijske klavzule. Tako se morajo zaposleni ali pa sindikati vsako leto ločeno pogajati za povišice. To pa je sila težavno, ker na podjetja pritiskajo višji stroški iz prve točke. Hkrati pa si mnoga podjetja ne želijo povsem prevaliti višjih stroškov na svoje stranke. Tako je vgrajevanje trenutne inflacije v svoja pričakovanja izjemno težavno. Ni pa povsem nemogoče. V tem grmu pa tiči zajec.

In tudi strah centralnih bank, da povsem izgubijo kredibilnost. Tako je britanska centralna banka Bank of England prva v zahodnem svetu dvignila obrestne mere (25 b.t.) in se oddaljila od nezaželene ničle. Ameriški Fed je povečal zniževanje odkupov in posredno napovedal dvige obrestnih mer v naslednjem letu. Kot zadnja v trojčku je tudi ECB predstavila plan umikanja covidne stimulacije v naslednjem letu, pri čemer bi svoje dodatne nakupe zaključila šele v oktobru 2022. Na višje kratkoročne pa bo zelo verjetno treba počakati vsaj še naslednje leto.

 

 

Generali Growth Equity Fund je zaključil nakup deleža v družbi Rolnet d.o.o.

 

 

Podjetje Rolnet d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2004 in deluje na trgih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Avstriji. Podjetje danes predstavlja zanesljivega partnerja v panogi športne prehrane, hkrati pa je eden izmed vodilnih specializiranih trgovcev na področju športne prehrane ter izdelkov za zdravje in dobro počutje v regiji jugovzhodne Evrope. Razvija in trži izdelke športne prehrane in prehranska dopolnila s poudarkom na prodaji v franšiznih prodajalnah, nakupovalnih in fitnes centrih, preko spletne trgovine in drugih distributerjev (trgovci na drobno). Podjetje je lastnik blagovnih znamk Proteini.si in Battery Nutrition, skozi leta so hkrati postopoma pridobivali distribucijo in zastopstva za najbolj uveljavljene evropske blagovne znamke športne prehrane.

S kapitalskim vstopom Generali Growth Equity Fund v podjetje, bo Rolnet okrepilo nadaljnji razvoj svojih storitev in ponudbo le-teh na trgih v ožji regiji.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

 

 

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v družbo Rolnet d. o. o., sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Za nami je znova zelo pester teden, ki ni prinesel bistvenih sprememb, saj vlagatelji čakajo kaj bosta ta teden povedala FED in ECB. Glavna usmeritev za 2022 tako še ni dorečena, saj bo dinamika postopnega zmanjševanja dodajanja likvidnosti in politika obrestnih mer eden glavnih dejavnikov na trgih v prihajajočem letu. Objavljena inflacija, ki presega napovedi vse bolj skrbi tudi analitike. Ti sedaj pričakujejo pospešek umikanja likvidnosti in nekateri tudi tri dvige obrestnih mer v ZDA v 2022. ECB je tukaj precej bolj pasivna, čeprav se inflacija močno krepi tudi v Evropi in celo zaposleni v ECB zahtevajo nekakšno indeksacijo plač v skladu z inflacijo, podobno kot smo jo poznali v nekdanji Jugoslaviji. Tudi signali s surovinskih in nekaterih drugih trgov ne obljubljajo umirjanja razmer, predvsem inflacije v prihajajočih mesecih. Dosedanja inflacija ima vzroke predvsem v dvigu cen fizičnega blaga, medtem ko se storitve skoraj niso dražile. Logistični izzivi ostajajo, cene plina in elektrike so se v Evropi dvignile na nove vrhove in počasi lahko pričakujemo, da se bodo višji stroški prelili tudi v cene izdelkov in storitev. Problem postajajo tudi cene gnojil, semen ter energentov, ki jih bodo kmetje in kmetijska podjetja nabavila kmalu pred novo sezono. Pričakujemo lahko konkretnejšo podražitev hrane, kar bo ustvarilo velika neravnovesja predvsem v manj razvitih državah, kjer povprečni prebivalec večji del dohodka nameni prehrani in osnovnim življenjskim dobrinam. Neomejeno tiskanje denarja pušča posledice in zgodovina nas uči, da je posledica le tega skoraj vedno povišana inflacija. Tudi pandemija še naprej grozi in čeprav se zdi omikron po dosedanjih poročili manj nevaren in smrtonosen nekatere države, npr. VB, že grozijo z dodatnim zapiranjem ravno v času kot potrošniki najbolj zapravljajo. To je v Nemčiji njihov gospodarski inštitut IFO vodilo v znižanje napovedi za rast BDP v 2022 na 3,7%, obenem pa so to rast »prestavili« v leto 2023. Na Kitajskem kljub sprostitvi bančnih rezerv in s tem izboljšanju likvidnosti ni opaziti izboljšanja položaja. Težave v nepremičninskem sektorju se nadaljujejo in vedno znova se najdejo nova nepremičninska podjetja, ki ne zmorejo več poravnavati svojih obveznosti. Kapitalski trgi so zato zelo nemirni in okrevanja ni. Kitajska ostaja močno v rdečih številkah in eden najslabših trgov letos. Tudi Turčija s svojo porazno ekonomsko politiko nadaljuje pospešeno devalvacijo turške lire, ki je tako na dobri poti, da izgubi 50% vrednosti v primerjavi z dolarjem oziroma evrom.

Delniški trgi zadnji teden ostajajo blizu zgodovinskih vrhov. Opazno je nadaljevanje rotacije znotraj delniških trgov, ko vlagatelji dodatno zmanjšujejo pozicije v najbolj donosnih zgodbah letošnjega leta, obenem pa malenkost prilagajajo naložbe v panogah, ki so bile razočaranje letošnjega leta. Tak primer je panoga osnovne potrošnje, kjer grožnja rasti cen kmetijskih pridelkov znižuje pričakovanja profitnih marž v 2022, a vseeno je izpostavljenost vlagateljem panogi najnižja v zadnjih 10 letih, kar lahko tudi pomeni, da so nad panogo več ali manj že vsi obupali. Take naložbe se kasneje lahko izkažejo za zanimivo in nadpovprečno donosno naložbo, zato so zadnji teden te delnice pritegnile nekoliko več pozornosti. Tudi Apple je po nekaj posrečenih objavah zrastel na 180 dolarjev za delnico in s tem dosegel vrednost 3 trilijonov. Splošno so de delnice skupine FAANG letos izkazale za donosno naložbo, saj so vse razen Amazona beležile lepo dvomestno rast, odstopa le Google s skoraj 70% rastjo. Najbolj so na trnih vlagatelji v finančne delnice, ki lahko ta teden ob hitrejšem zategovanju pasu s strani centralnih bank precej pridobijo, a obenem, če politika ostane na starih tirnicah tudi precej izgubijo. Največ negotovosti se poleg financ kaže še pri delnicah široke potrošnje, tako pri avtomobili, luksuznih izdelkih kot trajnih dobrinah. Tem podjetjem je skupno pomembna navezanost na kitajski trg in spremembe, ki se dogajajo tam v zadnjih dneh vnašajo v plane vse več negotovosti. Zanimivo je, da kljub močni rasti cen elektrike in plina delnice podjetij iz panoge oskrbe ne rastejo. Vzroki so predvsem v vse številčnejših posegih držav v cene elektrike in plina, s katerim želijo omiliti pritisk na družinske proračune. A vseeno mislimo, da panoga ponuja skrite priložnosti.

Obvezniški trgi ostajajo presenetljivo stabilni zadnja dva tedna, čeprav so inflacijski podatki vse slabši. Zdi se kot da investitorji ne verjamejo v dvig obrestnih mer, in čeprav vse višja inflacija potiska realni donos vse globlje v negativne številke, očitno varnost, ki jo nudijo državne obveznice, pretehta nad drugimi investicijskimi zahtevami. Tudi dolar se je začasno stabiliziral okoli 1.13 dolarja za evro, a verjetno se bo že konec tedna po objavi FED-a in ECB zopet premaknil. Edino smer ni jasna, saj krepitev ni samoumevna. Morda so trgovci zaostritev likvidnosti že vračunali v tečaje.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih ostajajo privlačne, a nekoliko »utrujene« po rasti v preteklih nekaj letih. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Visoka vrednotenja, razvoju pandemije in negotova bodoča politika centralnih bank, narekujeta previdnost. Naložbe izven tehnološkega sektorja so privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, deloma tudi industrije, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zanimiva, a vlagateljev tudi zaradi občasnega govora o reformah nekako ne prepričajo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost. Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo ter grožnje z umikom kotacij delnic z ameriških borz sentiment vlagateljev izrazito negativen. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

Kitajski kapitalski trg v 2022

 

Xi Jingping je že večkrat dokazal, da je zmožen spreminjanja pravil igre. Zadnji tak primer je odprava trajanja predsedniškega mandata, ki je stopila v veljavo 2018, s čimer si je zagotovil doživljenjski mandat, in se, saj v smislu moči, postavil ob bok “očetu” kitajske komunistične partije, Mao Zedongu. Letošnje ukrepe usmerjene v kitajske tehnološke velikane, nepremičninska podjetja in zasebne izobraževalne ustanove bi lahko gledali tudi skozi oči vračanja kitajske na stara pota socializma. V dobo, kjer nihče ni večji od države (partije), ima družbena blaginja (enakopravnost) prednost pred (pretiranimi) korporativnimi dobički in svoboda govora velja dokler je v okviru “dovoljenega”, se pravi v ureditev, ki je diametralno nasprotna od, delniškim trgom prijaznih, “zahodnih” načel, kar je pognalo strah v kosti mednarodni investicijski srenji in zaradi česar so kitajske delnice letos zabeležile več deset odstotno izgubo, med tem, ko si delničarji v Ameriki in Evropi manejo roke nad donosnostjo letošnjega leta. Zagovorniki te teze delijo negativen pogled na razvoj kitajskega kapitalskega trga, saj menijo, da v tovrstnem okolju, kjer se dobički podjetij v veliki meri »socializirajo« ni imperativa po zadostni rasti in razvoju podjetij. Poleg tega smo na primeru zasebnih izobraževalnih ustanov, letos videli, da lahko oblast čez noč spremeni poslovni model podjetij, ki ne ustrezajo njeni viziji, in jih iz dobičkonosnih delniških družb, spremenijo v neprofitne organizacije. V obeh primerih je, v najpogosteje uporabljenem kazalniku, P/E (cena delnice na enoto dobička), pod velik vprašaj postavljena komponenta dobička (tako rast kot tudi dostopnost), kaj to pomeni za delniške trge pa je lepo vidno na ruskem delniškem trgu, ki je ravno zaradi teh razlogov, skoraj vedno, veliko »cenejši« (nižji P/E) od zahodnih trgov. Po drugi strani, pa si lahko letošnje dogodke, v primeru regulacije monopolov in varovanja osebnih podatkov (Kitajska ne želi, da njihova podjetja sledijo vzoru Ameriških tehnoloških velikanov, ki so po mnenju nekaterih presegli meje formale oblasti) na področju tehnoloških podjetij, omejevanja sistemskega tveganja na področju finančnega poslovanja največjega spletnega trgovca, ki doseglo obseg poslovanja primerljiv z domačimi komercialnimi bankami (in si zasluži večji nadzor, ker na kitajskem ne želijo ponoviti napak ZDA, ki so v letu 2008, svet porinile v največjo krizo po veliki depresiji iz 20 let 20. stoletja) ter zagotavljanje enakih zmožnosti (primarnega) izobraževanja za vse, razlagamo v luči želje kitajske po bolj vzdržni in družbeno odgovorni državi, ki na prvo mesto postavlja zagotavljanje družbene blaginje za vse državljane. V tem primeru je treba tudi ustrezno spremeniti pogled na bodoče dogajanje na kitajskem kapitalskem trgu, ki morda, kljub vsemu, ne bo tako temačno kot je sprva izgledalo.

 

Mesečno poročilo za november 2021

 

Mesečno poročilo za november 2021

 

Naložbeni komentar – november 2021

November je bil do globalnih delniški trgov nekoliko manj prijazen kot pretekli meseci. Čeprav je sprva kazalo zelo dobro, saj smo tudi novembra videli nove rekorde na delniških trgih, pa se je konec meseca, na tradicionalni črni petek, položaj poslabšal. Strah pred novim sevom covid-19 ter negotovost o tempu umikanja presežne likvidnosti in dviga obrestnih mer, so omajali zaupanje vlagateljev v visoko vrednotene delniške trge. Korekcija je bila hitra in močna. Globalno so trgi zaključili mesec 0,54 % nižje. Dobro se je držala Amerika, kjer je S&P celo pridobil 0,67 %, a predvsem zaradi skoraj 2 % rasti vrednosti dolarja v primerjavi z evrom. Evropske delnice so precej izgubile, več kot 2,6 %, in so tako od začetka leta skoraj 16 odstotnih točk v zaostanku za ZDA. Škarje med Evropo ter ZDA so se na hitro odprle v jesenskih mesecih in se bodo v decembru le težko bistveno zmanjšale. Še slabše je šlo trgom v razvoju, kjer je več kot 3,5 % padec prinesel enega najslabših mesecev. Glavni krivec za tako močan padec so kitajske delnice, kjer se je po mesecih vmešavanja kitajskih oblasti v poslovanje kitajskih podjetij to končno odrazilo tudi na slabšem poslovanju. Še posebej pa so razočarale slabe napovedi za prihodnja četrtletja.

Gospodarski kazalci se v svetu še naprej slabšajo, a indeksi PMI ostajajo večinoma v zelenem območju, kar pomeni rast. Jesensko ohlajanje po spomladansko-poletnem poletu je bilo pričakovano, a novi sev covid-19 in s tem povezano ponovno zapiranje javnega življenja precej znižujeta pričakovanja gospodarske rasti za prvo polovico 2022. Skrbijo kitajski podatki, ki se komaj oklepajo pozitivnih številk, saj je v dosedanjih upočasnitvah svetovne rasti ravno Kitajska predstavljala tisti trg, ki je pomagal ostalim državam, da so lažje prebrodile krizo.

V ZDA sprejem novega infrastrukturnega zakona nakazuje, da se bo javno trošenje nadaljevalo, in čeprav Powel ter Fed obljubljata konec dodajanja likvidnosti in višje obrestne mere, se pojavlja vprašanje, kako nameravajo te infrastrukturne projekte financirati. ECB zato raje komunicira manj oziroma bolj previdno in posledično evropski vlagatelji ne pričakujejo sprememb obrestnih mer v 2022, čeprav tudi evropska inflacija postaja vse bolj žgoča, saj je praktično dosegla 5 % na letnem nivoju. Nasploh inflacija poleg negotovosti na energetskih trgih in pandemije zbuja največ skrbi vlagateljem, saj je od nje odvisna prihodnja monetarna politika, ki tako postaja še manj predvidljiva.

Regionalni trgi so novembra za razliko od globalnih trgov beležili lepo, več kot 3,7 % rast. Glavni razlogi so seveda v odličnih rezultatih za tretje četrtletje. Solidne so napovedi tudi do konca leta ter za začetek 2022 in visoke dividende v okolju negativnih obrestnih mer.

Na surovinskih trgih smo po močni rasti energentov predvsem na naftnih trgih konec meseca videli močnejšo korekcijo, ki je cene nafte potisnila zopet nazaj na 70 dolarjev za sod. Ostali materiali so se zaradi upočasnjevanja svetovne rasti tekom meseca večinoma cenili.

 

 

Obvezniški trgi v Evropi so v novembru ponovno zrastli za skoraj 1,3 %. Glavni razlog je v iskanju zavetja pred turbolenco na delniških trgih, pa tudi v pričakovanjih, da ECB v 2022 pušča obrestne mere nespremenjene. Zanimiv bo sicer sestanek ECB v decembru, kjer naj bi podali več informacij o monetarni politiki v 2022, a večjih sprememb vseeno ne pričakujemo.

 

 

Z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje

 

 

Najpogostejši razlogi za varčevanje so varnostne rezerve za nepričakovane izdatke, temu pa sledijo varčevanje za otroke in pokojnino, varčevanje za pridobivanje občutka neodvisnosti in ponosa. Cilji posameznika se bistveno razlikujejo glede na razpoložljivo stanje. Prebivalstvu z nižjimi prihodki uspe prihraniti za vsakodnevne potrebe, srednji sloj poleg tega varčuje še za varnost, pokojnino in otroke, le najvišji sloj pa tudi za izboljšanje standarda.

Kako pa dandanes razmišljajo mladi?

Nekateri mladi, če jih povprašamo, ali varčujejo za pokojnino v večini primerov dobimo odgovore, kot so – nimam denarja, najprej moram kupiti stanovanje ali ah, kje je še upokojitev, saj sem komaj doštudiral in se zaposlil. Večina mladih se žal ne zaveda pomembnih prednosti zgodnjega začetka varčevanja. Dlje kot bomo varčevali, manj lastnih sredstev po potrebno vložiti, da bi na koncu dosegli enak rezultat. Denar se bo plemenitil dlje časa, torej bo zato več donosa. Ko mladi postanejo finančno neodvisni, se začne pomembno in zahtevno obdobje osebnega finančnega cikla, ki mu pravimo produktivna doba. To je obdobje, ko imamo praviloma največ prihodkov in hkrati tudi največ izdatkov. Za svojo finančno prihodnost morajo mladi odgovornost prevzemati sami.

Po drugi strani pa, ko se mladi pogovarjajo o vlaganju, so glavna tema pogovorov naložbe, ki predstavljajo veliko tveganje, to so predvsem tehnološke delnice, kriptovalute, ETF-ji (skladi s katerimi se trguje na borzi) in podobno. Tako začnejo vlagati v naložbe, ki jih ne poznajo in se ne zavedajo tveganja, ki ga pri tem sprejemajo. A ob vsej tej borzni noriji mladi pozabljajo na veliko bolj primerno možnost vlaganja, in sicer na vzajemne sklade.

Kaj so vzajemni skladi?

Vzajemni sklad je pojem, ki združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu in izvlečku prospekta vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Bistvo varčevanja v vzajemnih skladih je, da lahko že z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje v različnih papirjih in drugih finančnih instrumentih. Sklad je zelo primeren je za vlagatelje, ki se prvič srečajo z vlaganjem v vzajemne sklade.