Tektonske spremembe v kitajski farmaciji

 

Predvsem v generičnem segmentu so bili upadi izraziti. Prvotni načrt vlade je bil, da podjetje, ki ponudi najnižjo ceno zdravil, dobi celotno naročilo. Pred kratkim pa so pravilo spremenili in po novem velja, da bodo posel pridobili najugodnejši trije ponudniki. Kitajska vlada se je tako sistematično lotila prevetritve trga. Na Kitajskem je namreč več kot 4000 farmacevtskih podjetij. Večina je manjših generičnih, kjer je nadzor slabši. Z ukrepi želijo zmanjšati število manjših podjetij in vzpostaviti red ter na drugi strani utrditi močna domača podjetja, ki bodo v prihodnosti lahko konkurirala zahodnim podjetjem. Zavedajo se, da je močna domača farmacevtska panoga na daljši rok nujna. S konsolidacijo na generični strani želijo omogočiti, da bodo imela obstoječa podjetja dovolj prostih denarnih sredstev, s katerimi lahko začnejo razvijati inovativna zdravila. Zdi pa se, da lahko v prihodnosti tudi na Kitajskem pričakujemo nekaj farmacevtskih imen, ki bodo svetovno znana. Glavna ovira ostaja znanje zaposlenih, vendar se stvari izboljšujejo. Kitajska tradicionalna medicina počasi izgublja veljavo, vedno več ljudi ima dostop do preverjenih zdravil. Tudi glede na število novih zaposlenih v agenciji za zdravila vse kaže na to, da se dogajajo resne spremembe.

Transformacija na področju kitajskega zdravstva je očitna in se bo nadaljevala tudi v prihodnosti. Spremembe so pozitivne in lahko največ prinesejo predvsem prebivalstvu. Na drugi strani pa bodo lastniki podjetij lahko prav tako lepo nagrajeni. Seveda pa pot ne bo lahka in bodo vmes tudi globoki padci. Eden takšnih se je zgodil tudi v lanskem letu.

 

Ljubljana je ob globalnem viharju mirna

 

Vrednost ameriškega indeksa Dow Jones je v dveh dneh upadla za slabih šest odstotkov, medtem pa so jo slovenske delnice odnesle tako rekoč brez praske. Upad indeksa SBITOP sredi tedna gre namreč pripisati predvsem eni delnici – Petrolu, ki je v sredo začel kotirati brez dividende. Dividenda za lani je znašala 18 evrov bruto in za približno toliko je v sredo tudi padla cena delnice naše naftne oziroma, pravilno rečeno, trgovske družbe.

Podjetje večina še vedno zmotno naziva naftna družba, kar seveda ni, saj nafto in njene derivate v podjetju samo prodajajo, tako kot še veliko drugih izdelkov, pa še ti v strukturi prodaje zavzemajo vsako leto manjši delež. Petrol ima v SBITOP drugo največjo utež, takoj za Krko, in sicer slabih 21 odstotkov indeksa SBITOP. Krka ima, denimo, nekaj manj kot 30 odstotkov, kolikor je namreč po strukturi indeksa tudi največ možno.

Zanimivo pri tem je predvsem dejstvo, da tokrat mednarodni investicijski skladi delnic Krke ob globalnem borznem potresu niso prodajali, kot je bila to navada v preteklosti. Delnica Krke je namreč del portfelja globalnih »emerging market« in tako zelo občutljiva za premikanje kapitalskih tokov, ki nastajajo ob večjih nemirih na globalnih borzah.

Ena izmed teorij, ki pa jih bo mogoče preverjati šele v prihodnjih tednih ali mesecih, govori o tem, da zaradi trgovinske vojne s Kitajsko premoženje v skladih, ki po svojem prospektu vlagajo v razvijajoče se trge, povečuje svojo utež investiranja zunaj Kitajske, del pa se seli celo v »nižjo« ligo na tako imenovane frontier« ali po slovensko robne trge. Slovenija, kot tudi Hrvaška, sta po mednarodni klasifikaciji delniških trgov agencij MSCI in S&P namreč še vedno uvrščeni v »frontier«, podobno kot, denimo, tudi mnogo večja Romunija oziroma tamkajšnji kapitalski trg.
In prav vrednost delniških indeksov oziroma gibanja v zadnjih dneh kaže na to, da v omenjenih državah ni bilo nikakršne panike med vlagatelji. Ravno nasprotno, lokalni borzni posredniki so dobili celo nekaj nakupnih naročil iz smeri New Yorka in Londona.

Zadnji domači delnici, ki za lani ob nakupu še vedno prinašata tudi dividende, sta Telekoma Slovenije in Luka Koper. Družbi namreč še nista imeli niti skupščine delničarjev, na kateri bi lastniki, bolje rečeno, država kot večinska lastnica, sploh o dividendah odločali. Luka Koper bo skupščino izvedla predvidoma 22. avgusta, predlagana dividenda pa je 1.33 evra bruto. Telekom pa naj bi po finančnem koledarju dividendo izplačal šele konec oktobra, ali bo na skupščini potrjena v višini 4,50 evra bruto ali kaj več, pa bomo izvedeli predzadnji avgustovski dan. Lanska dividenda je znašala neponovljivo visokih 13 evrov, država pa je za tako veliko izplačilo morala počistiti večino Telekomovih finančnih rezerv. Zato si letos veliko več od predlaganega žal ne obetamo.

Vzajemni sklad kot primerna izbira investiranja ali varčevanja in obramba pred inflacijo

 

Nekateri starejši se je zagotovo še spomnite sicer pa inflacijo lahko opredelimo kot dvig splošne ravni cen, hkrati pa negativno vpliva na vrednost denarja, kar pomeni, da lahko z isto količino denarja kupimo vedno manj blaga. Vendar koga to zanima? Moralo bi vsakogar, saj vam pri katerikoli obliki varčevanja, ali je to na bančnem računu, v depozitu, v sefu doma, v vzajemnih skladih, življenjskih zavarovanjih, vrednostnih papirjih ali drugih načinih, le-ta znižuje vrednost vaše naložbe. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija dvoodstotna, julija lani 2,1-odstotna. Povprečna 12 mesečna rast cen je bila 1,8-odstotna, julija lani 1,7-odstotna.

Večina ljudi pomembnost inflacije prezre tudi iz psihološkega razloga, ki ga lahko opredelimo kot denarna iluzija. Za primer, da je v letu inflacija 4-odstotna hkrati pa prejmete 2-odstotno povišanje plače. Zagotovo se boste počutili bolje, kot če vam v letu, v katerem je inflacija ničelna, plačo znižajo za 2 odstotka. Torej dokler je nominalna oziroma absolutna sprememba pozitivna, gledamo nanjo pozitivno, čeprav je realni rezultat negativen. Tako se lahko tudi ekonomski interes za varčevanje dodatno zmanjša, če je stopnja inflacije višja od obrestne mere za hranilne vloge ali depozite. Zato moramo biti pozorni na ponudbe v oglasnih sporočilih, ki ponujajo nominalno obrestno mero, saj jo inflacija na skrivaj odžira in namesto da bi »požrla« oglasno sporočilo, »požira« naše premoženje. Prav zato je lahko inflacijo tako preprosto spregledati, hkrati pa je pomembno meriti uspešnost investiranja ne le po tem, kar ste ustvarili, ampak tudi po tem, koliko vam je ostalo po odštetju inflacije.

Inflacija vam lahko požre del prihrankov

Inflacija ima vpliv tudi na kupno moč denarja, zato je pomembno razumeti inflacijo in nadzorovati njen učinek na naše prihranke. Paziti morate, da višina vaših prihrankov raste vsaj sorazmerno z višino inflacije. V nasprotnem se morate sprijazniti s tem, da bo kupna moč vaših privarčevanih sredstev v času padala. Če pogledamo na primeru, da imate na varčevalnem računu, ki vam prinaša 1 odstotek letno, naloženih 1.000 evrov. Po preteku enega leta boste imeli na računu 1.010 evrov, inflacija pa bo v istem obdobju znašala 2 odstotka. Torej bi morali imeti na računu 1.020 evrov že za to, da bi izničili učinek inflacije. A ker boste na računu imeli le 1.010 evrov, boste realno gledano izgubili del kupne moči. Če vaši prihranki ne rastejo s podobno hitrostjo kot je višina inflacije, boste na dolgi rok na istem, kot če bi izgubljali denar.

Kako se potem ubraniti pred inflacijo? Z razpršitvijo izbranih naložb, med katerimi so lahko tudi vzajemni skladi. Vzajemni sklad je torej premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji. Vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. Prednosti takšnega kolektivnega nalaganja so v tem, da omogoča nakup finančnih instrumentov, do katerih posameznik sam ne bi mogel priti, da premoženje sklada upravljajo strokovnjaki, ki lahko dosežejo višje donose kot običajni vlagatelj, ter da se stroški trgovanja s finančnimi instrumenti porazdelijo in s tem za posameznega vlagatelja znižajo. Morda največja prednost pred individualnim nalaganjem na kapitalske trge pa je v znižanju tveganja, ki ga omogoča velika razpršenost naložb vzajemnega sklada, saj lahko ima tudi do 100 ali več različnih naložb, kar vlagatelju znižuje tveganje, saj ne »stavi« samo na enega konja.

Razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere, ki ne dosegajo niti višine inflacije zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je dogajanje odvisno od kapitalskega trga. Vsaj delno razumevanje, kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačno izbranega. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primeren portfelj.

Mesečno poročilo za julij 2019

 

Mesečno poročilo za julij 2019

 

Naložbeni komentar – julij 2019

Globalni delniški trgi so se v juliju podražili za nekaj več kot 2 %. K rasti so največ prispevale naložbe v ZDA, medtem ko na stari celini in na trgih v razvoju občutnejših rasti tečajev ni bilo. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Na borznih parketih v ZDA so se najbolj podražila podjetja nove ekonomije, tj. podjetja iz panog informacijske tehnologije in komunikacijskih storitev. Delniški indeks Dow Jones, ki je sestavljen iz 30 podjetij, je v mesecu juliju dosegel zgodovinski vrh. Obrestne mere so bile na nizkih nivojih. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je gibala okoli 2 %. Centralna banka je na svojem zasedanju znižala obrestno mero za četrtino odstotne točke. To je bilo prvo znižanje po začetku globalne finančne krize. Guverner Powell ni dal jasnega odgovora, ali temu znižanju sledijo še dodatni stimulativni ukrepi. Znižanje obrestne mere je posledica nižje svetovne gospodarske rasti in nizke stopnje rasti cen, ki je pod želeno stopnjo Fed-a. Ameriško gospodarstvo ostaja močno, brezposelnost je na skoraj polstoletnem minimumu, potrošniško zaupanje prav tako ostaja na visokem nivoju. Potrošnik predstavlja več kot dve tretjini BDP-ja. Gospodarska rast, ki je presegla pričakovanja, je po zadnjih podatkih znašala 2,3 % na letni ravni.

Na stari celini so investitorje najbolj nagradile naložbe v panoge potrošnih dobrin in zdravstva. Pocenitve so bile v sektorju primarnih panog, energije in materialov. Zadnji podatki kažejo na slabe obete v predelovalnih dejavnostih, kar bo posledično prineslo nižje povpraševanje po kovinah in energiji. Donosnost do dospetja na 10-letno nemško državno obveznico je dosegla nov minimum, in sicer negativnih 0,44 %. Evropska centralna banka na tokratnem zasedanju ni spreminjala obrestne mere. Naznanili so možnost nekaterih novih ukrepov, kot je recimo slojni sistem za depozite bank pri centralni banki. Gospodarska rast v evro območju je po zadnjih podatkih znašala 1,1 %, kar je najnižje po letu 2013.

Indeksi PMI, ki kažejo na obete podjetij, so se znižali predvsem v predelovalnih dejavnostih.

Na trgih BRIK so se najbolj podražile naložbe v Braziliji, ki so pridobile skoraj 5 %. Delnice na Kitajskem so pridobile približno odstotek, medtem ko so tečaji v Rusiji stagnirali. Naložbe v Indiji so izgubile na vrednosti skoraj 4 %. Vsi tečaji so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu juliju izgubil nekaj več kot 1 %. Najbolj se je znižal tečaj novomeške Krke, in sicer za skoraj 4 %, kar je posledica izplačila dividende. Pocenile so se tudi naložbe v slovenska finančna podjetja. Na drugi strani so vlagatelji zabeležili rast na naložbah v Telekom Slovenije in koprsko Intereuropo.

 

Države lahko zaslužijo

 

Pod velikim političnim pritiskom se je konec julija znašel tudi guverner ameriškega Feda Jerome Powell, saj ga je predsednik Donald Trump javno pozival k drastičnemu znižanju obrestne mere. Powell je podlegel pritiskom in naredil kompromis z znižanjem obrestne mere za 0,25 odstotka ter skrajšal ukrep zniževanja bilance banke za en mesec. Ukrep je nekako nesamozavestno zagovarjal kot odziv na upočasnitev predelovalne panoge in zaostrovanje trgovinske vojne. Kot nekakšno zavarovanje za ohranjanje pozitivne gospodarske dinamike. Dodal pa je tudi namig, da bi ob večjem zaostrovanju nadaljeval z denarno stimulacijo.

Seveda ni bilo treba čakati dolgo. Trump, nezadovoljen z znižanjem obrestnih mer samo za 25 bazičnih točk, je hitro napovedal nove carine na kitajsko blago v začetku septembra, ko naj bi se nadaljevali pogovori o trgovini s Kitajsko. Na tej podlagi je trg že vgradil v svoja pričakovanja, da je večja globalna denarna poplava spet tu. Zahtevane donosnosti obveznic so se znižale. Nemška desetletna obveznica je pri -0,53 odstotka že krepko negativna.

In kje je tu Slovenija? Obveznice naše države lepo sledijo trendu na globalnih trgih. Zadnji ukrepi so tudi slovensko krivuljo donosnosti prestavili v negativno območje vse do deset let. Če se je na začetku leta Slovenija za deset let zadolžila še po dobrem odstotku, lahko državna zakladnica danes z izdajo celo zasluži.

                   Vir: Bloomberg in lastni izračun

In kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Zdi se, da so se tveganja trgovinskih vojn začela dejansko odvijati. Dokler ne bomo videli ohlajanja retorike in pozitivnih dejanj, se bo treba na negativne donose obveznic kar navadite, saj centralne banke nimajo čarobne palice za podpiranje ekonomije. Bo pa zanimivo opazovati, ali bo uspelo toplo vodo odkriti nekdanji ministrici za finance močno zadolžene Francije, Cristine Legarde, ki bo po vsej verjetnosti novembra na čelu ECB nasledila Draghija.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 7. avgust 2019.

 

Obvestilo o odstopni izjavi člana nadzornega sveta

 

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

 

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

 

 

 

Varčevanje za otroka v štirih točkah

 

Kot mamica treh majhnih otrok, se vsega tega še kako dobro zavedam. Vedno več vlagateljev in staršev pa se sprašuje, kdaj je primeren čas za varčevanje svojih otrok ter kolikšen znesek naj namenijo le-temu.

Večji kot so otroci, dražje so igrače in ne bo dolgo trajalo, ko bomo skupaj s svojimi otroci izbirali prvi avtomobil in se čudili visokim stroškom študija ali vsaj malo želeli finančno pomagati pri nakupu prvega stanovanja.

Kdaj, kako, kje in koliko torej varčevati, da boste kos tej finančni odgovornosti svojih otrok?

1. KDAJ začeti varčevati?

Odgovor je sila preprost – danes. Ne jutri, ne pojutrišnjem, ne naslednje leto. Ne, ko bodo razmere boljše, plače višje in šefi prijaznejši. Začnite danes!

Varčevati je treba začeti čim prej. Čas je vlagateljev zaveznik. Mnogi pogosto podcenjujejo časovno vrednost denarja. Namreč, ko reinvestirate svoje donose (obresti, kapitalske dobičke), namesto, da jih izplačate, jim dovolite, da rastejo sami od sebe. Z vsakim dodatnim dnem tako vaši začetni donosi sami ustvarjajo dodatne dobičke in skozi daljše časovno obdobje presenetljivo zelo močno dvignejo vrednost vašega premoženja.

Z varčevalnim načrtom lahko vplačujete zgolj po 30 evrov vsak mesec. Starši, stari starši in drugi lahko varčujete za otroka z nakazovanjem sredstev na račun (pristopno izjavo) v lasti otroka. Tu je otrok naveden kot vlagatelj, plačniki so pa v tem primeru starši ali stari starši oziroma kdo drug. Na tak način lahko damo svojemu otroku lepo popotnico za čas, ko se bo naš otrok sam zaposlil in lahko z varčevanjem nadaljuje sam.

2. KAKO varčevati?

Disciplinirano, z rednimi mesečnimi obroki. Postopno varčevanje je namreč odlična zaščita pred škodljivim čezmernim odzivanjem na tekoče dogodke, ki se dogajajo na kapitalskih trgih.

Čustveno odzivanje zaradi strahu ali evforije podobno kot v vsakdanjem življenju tudi pri finančnih odločitvah vodi v napačne odločitve. Rezultat takih odločitev pa je ponavadi doseganje podpovprečne donosnosti.

Ravno zaradi tega je mesečno varčevanje edina prava rešitev in odločitev, ker varčevalce ne samo ubrani pred čustvenimi odzivi, ampak zaradi rednih mesečnih vplačil, relativno nizkih zneskov, omogoča tudi uresničitev nasveta iz prve točke.

3. KJE oziroma v katerih naložbah varčevati?

Zgodovinsko dejstvo je, da je bila za doseganje dolgoročnih ciljev najboljša naložba v razpršen portfelj delnic. Čeprav so bile delnice v različnih delih sveta v zadnjih desetih letih različno donosne, so se praktično povsod izkazale za bistveno donosnejše od preostalih naložbenih kategorij, kot so obveznice in kratkoročni državni dolžniški vrednostni papirji.

Glede na to, da gre pri varčevanju za prihodnje potrebe otrok za dolgoročne finančne cilje, ki so ob rojstvu otroka oddaljeni 18 let in več, so postopna varčevanja v razpršenih delniških portfeljih edina logična izbira.

Z odraščanjem otrok in približevanjem datuma uresničitve finančnega cilja, je smiselno znižati raven tveganja premoženja tako, da polovico sredstev prestavimo v bolj varne naložbe, ki so večinoma vezane na obveznice in s tem dosežemo uravnotežen portfelj delnic in obveznic.

4. KOLIKO naj mesečno namenim za prihodnje potrebe svojega otroka?

Znesek potrebnega mesečnega varčevanja je močno odvisen od želenih privarčevanih sredstev, ki jih boste potrebovali v prihodnosti za svojega otroka. Zelo pomembno tukaj je, kako hitro začnete varčevati, da dosežete želene cilje. Če zanje začnemo varčevati ob otrokovem rojstvu ali pa z varčevanjem odlašamo na primer do otrokovega 14. leta starosti. Večina staršev se namreč zave hitrosti odraščanja svojih otrok šele ob njihovem prehodu v srednjo šolo. Takrat pa bi utegnila biti doba varčevanja ob minimalnem mesečnem znesku varčevanja prekratka za uresničitev določenega finančnega cilja.

V tem primeru bi bodisi morali povečati mesečni znesek varčevanja ali pa dobo varčevanja podaljšati za nekaj let več.
Na vsa vprašanja in dileme glede varčevanja za svoje otroke pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, s katerim bosta skupaj našla najbolj optimalno rešitev za vas.

Namig oziroma nasvet staršem …

Največjo odgovornost imamo starši do svojih otrok. Odgovorni smo za njihov varen prehod v odraslo in samostojno življenje, tudi v finančnem smislu. V okviru finančne odgovornosti do lastnih otrok nas večina razume tudi finančno pomoč v ključnih fazah njihovega življenja. To nas veže, da že ob rojstvu otroka pričnemo skrbeti tudi za otrokove finančne potrebe, ki so sicer na videz še daleč v prihodnosti, vendar se zavedamo, da jih bo otrok brez naše pomoči težko uresničil.

Če je bil torej najboljši čas za začetek varčevanja za otroka ob njegovem rojstvu, je drugi najboljši čas DANES.

Če ste ta prispevek prebrali, pomeni, da ste že začeli razmišljati o finančni prihodnosti svojega otroka, zato ne odlašajte in začnite čim prej.

Verjemite, nekoč vam bo vaš otrok neskončno hvaležen.

Potrošite manj ali več kot zaslužite?

 

Analizirajte svoje finančne navade

Najprej moramo ugotoviti koliko in od kod prihaja denar ter koliko in zakaj ga trošimo. Prvi del je za večino ljudi lahek, ker imamo najpogosteje stalne in predvidljive prihodke, drugače pa je z izdatki. Neverjetno je, kako enostavno je zapravljati, ne da bi se zavedali kam je denar izginil. Zato si pri izdatkih vzemite čas, da analizirate svoje potrošniške navade in odkrijete, kje po nepotrebnem zapravite preveč denarja in kje vam ga odteka največ.

Naredite proračun

Ko veste, kam gre vaš denar, lahko naredite proračun. Imeti morate dobro predstavo o svojih ponavljajočih se stroških kot so: najemnina, elektrika, komunalni stroški, kredit, TV, telefonija, internet in podobno. Imeti pa morate tudi predstavo o tem, koliko denarja porabite za spremenljive stroške, kot so nakupovanja, potovanja, zabava, itd. Uporabite svoj proračun kot vodnik za nadzor nad porabo.

Poiščite prostor za zmanjšanje stroškov

Ko od razpoložljivega proračuna odštejete planirane fiksne stroške in planiran prihranek, vam ostanejo sredstva za tekočo porabo. Če želite privarčevati, se morate vedno spraševati, kaj od želja resnično potrebujete. Ko gremo v trgovino nas lahko hitro premamijo nove, lepše, boljše stvari, kot so najnovejši telefon, nov par čevljev, boljša televizija, dodaten sesalec itd., zato morate čim prej določiti, kateri stroški so pomembni in kateri niso.

Imejte sklad za nujne primere

Sklad za nujne primere vam nudi varovalni pas, s katerim lahko poskrbite za nepredvidene stroške, tako da ne porabite več, kot zaslužite ter da ne porabljate prihranke ali uporabljate kreditno kartico. Nepredvideni stroški so lahko povezani z avtom, stanovanjem, nesrečo in se običajno zgodijo, ko jih najmanj pričakujete in si jih ne morete privoščiti. Zato je dobro imeti sklad za nujne primere, ki ga je težko točno določiti, vendar naj bi znašal vsaj za dve mesečni plači.

Naložba v prihodnost

Prihranke, ki jih boste ustvarjali morate tudi pametno naložiti. Privarčevanega denarja ne smete pustite kar ležati v predalu ali na bančnem računu. Nalagajte ga na varčevalni račun ali pa ga kako drugače investirajte v svojo prihodnost. Eden izmed načinov je, da znesek, ki smo ga določili za varčevanje odvedemo preko direktne bremenitve, saj to odpravlja skušnjavo, da bi denar namesto tega raje porabili.

Z vplačevanjem preko direktne bremenitve lahko postopno varčujete tudi v vzajemnih skladih

To je namreč eden, od najbolj učinkovitih načinov za doseganje dolgoročnih osebnih finančnih ciljev. Za redno varčevanje v skladih ne potrebujete velikih zneskov, temveč lahko že z nižjimi mesečnimi vplačili sklenete učinkovit varčevalni načrt. Prednost postopnega vlaganja v sklade je, da zmanjšate možnost izbire manj ugodnega trenutka za začetek varčevanja, hkrati pa z rednimi mesečnimi vplačili izravnate nihanja delniških tečajev na kapitalskih trgih. Vložena sredstva se plemenitijo po obrestno obrestnem učinku, saj se tudi že doseženi donosi plemenitijo naprej. Z mesečnim varčevanjem moramo začeti čim prej, ker je tako vsota vplačil višja, denar pa se plemeniti dlje čas.

 

Bodite potrpežljivi in mirno sledite svojim načrtom. Morda boste po enem letu še vedno razočarani, saj se vam bo zdelo, da nikamor ne pridete, a vedite, da je velik uspeh že to, da ste se lotili urejanja svojih financ. Počasi se daleč pride, le vztrajnost je potrebna.

 

Centralne banke naše rešiteljice?

 

K rasti globalnih indeksov prispevajo tudi boljši rezultati od pričakovanih. Smo sredi sezone objav za drugi kvartal in evropska ter ameriška podjetja presegajo pričakovanja vlagateljev in analitikov. Ob tem je treba dodati, da so se v zadnjih mesecih pričakovanja znižala, s čimer so ustvarili bolj optimistično ozračje sezone rezultatov. A kljub solidnim rezultatom so v zadnjih šestih mesecih trgi rasli precej hitreje od poslovanja in dobičkov. Vzroke gre iskati v pričakovanjih, da bodo centralne banke znižale obrestne mere in kreirale nov poceni (za nekatere pa kar zastonj) denar. Prejšnji teden je ECB napovedala močnejši poseg za začetek jeseni, po kratkem navdušenju pa je trg zajela hladna prha v obliki okrepljenih recesijskih strahov. Evropska gospodarska rast se po zaslugi storitvenega sektorja drži v zelenih številkah, čeprav se upočasnjevanje v industriji nadaljuje. Številke so že na ravneh iz let 2012 in 2013, ko smo v Evropi videli drugi val krize. Tudi tokrat v upočasnjevanju prednjači nemška industrija, v kateri so številke videti najgrše in je že krepko v recesiji, presenetljivo pa se tokrat periferne industrije (Italija, Španija in tudi Grčija) in Francija držijo bolje. Največje probleme lahko opazimo pri mednarodni trgovini v najbolj izpostavljenih segmentih gospodarstev, kot sta avtomobilska industrija in segment polprevodnikov ter IT-opreme, kjer so očitno trgovinske vojne vplivale predvsem na večjo previdnost in s tem zmanjšale gospodarsko aktivnost. Po drugi strani segmenti, ki so odvisni od lokalnega ali evropskega potrošnika, še vedno beležijo rast. Dejstvo je, da je predvsem evropski potrošnik tokrat v finančno bistveno boljšem položaju, v obdobju po zadnji krizi so prihranki krepko zrasli, tudi Slovencem, a odprto ostaja vprašanje, kako se bo tak potrošnik obnašal, če se bo zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti začel pritisk na njegovo plačo. Bo morebiten izpad dohodka nadomestil s prihranki, in v tem primeru bomo videli mehak prehod, ali pa bo zmanjšal potrošnjo in poglobil krizo? Tak scenarij skrbi tudi kreatorje denarne politike, zaradi česar ECB že odprto signalizira, da imajo le malo asov v rokavu in da bi morale države, ki si to lahko privoščijo, povečati javno potrošnjo. S tem ciljajo predvsem na Nemčijo, kjer se je vladajoča elita odločila, da bodo upočasnjevanje gospodarstva prevedrili s preteklimi prihranki in nadaljevali s pristopom varčne »švabske« gospodinje. Najvišji proračunski presežek po združitvi Nemčije v višini 1,7 odstotka BDP iz leta 2018 (60 milijard evrov) bodo letos sicer težko ponovili, a plan vseeno predvideva presežke tudi v prihodnjih letih in upad dolga po 60 odstotkov BDP. Ker istočasno dosegajo rekorden presežek v trgovini s svetom, vse to ugodno vpliva na nemške javne finance. Istočasno pa mahanje z rdečo cunjo pred razjarjenim bikom (Trump), saj skoraj ne mine dan, ko ameriški predsednik ne bi tvital o tem, kako Evropa gospodarsko izkorišča ZDA. Zadnja taka »domislica« je bila izjava, da je bil evro uveden le zato, da bi Evropa (Nemčija) imela šibko valuto in s tem izpodrivala ameriški izvoz. O ekonomskem smislu teh izjav na tem mestu ne bi debatiral, kaže pa na to, da se v ameriški administraciji krepijo sile, ki bodo poskušale ukrepati. Pritisk na Fed po močnem znižanju obrestnih mer je korak v to smer. Ker tudi nekatere druge velike centralne banke že znižujejo obrestne mere (Avstralija, Rusija, Turčija, Kitajska) je to korak s smer valutnih vojn.

Vseeno pa star pregovor pravi, da se ne bojuj s centralnimi bankami. Ker bodo ustvarjale dodatno likvidnost, lahko trgi zrastejo, donosi obveznic pa upadejo. Previdnost torej ni odveč, portfelj naj bo razpršen in uravnotežen, a pozabiti na delnice in obveznice je v tem trenutku vseeno nespametna poteza.

Cena nafte raste

 

Napetost med »zahodnimi« zaveznicami in Iranom se še vedno stopnjuje in glede na to, da vse strani trmasto vztrajajo pri svojem, kaže, da se bo ta zgodba v bližnji prihodnosti še bolj zapletla. Jedro spora ostaja iranski jedrski program. Iran vztraja pri trditvi, da je jedrski program usmerjen izključno v energetski program, ZDA pa trdijo, da je to zgolj krinka in da Iran pospešeno razvija vojaške jedrske zmogljivosti, s čimer bi se pridružil »ekskluzivni« druščini držav z jedrsko oborožitvijo. Seveda bi v tem primeru komunikacija Zahoda z Iranom (milo rečeno) potekala z nekoliko bolj blagim tonom. Doslej je Amerika za pritiske uporabljala ekonomske subvencije, s katerimi je poskušala ohromiti iransko ekonomijo do te mere, da bi nezadovoljno ljudstvo od oblasti zahtevalo, da naj se za izboljšanje življenjskih razmer uklonijo Američanom. V zadnjem mesecu so se razmere še dodatno zaostrile, novo vrelišče pa je nastalo na izjemno pomembni trgovski poti v Hormuški ožini, kjer naj bi iranska vojska napadla in onesposobila več tankerjev, ki naj bi pluli pod zastavami zahodnih zaveznic. Kaj od tega je res in kaj ne, je težko reči, vsekakor pa posledice teh dogajanj močno vplivajo na sentiment vlagateljev in posledično na ceno surove nafte.

Dejstvo je, da so zadnja dogajanja med vlagatelji še dodatno okrepila občutek negotovosti glede morebitne daljše motnje v oskrbi s surovo nafto. Samo ohlajanju globalne gospodarske aktivnosti lahko pripišemo, da cena črnega zlata ni poskočila bistveno višje. Tudi pri ohlajanju globalnega gospodarstva vidno, če ne celo glavno vlogo igrajo ZDA, saj večina analitikov vidi glavni razlog za upad ekonomske aktivnosti v skoraj leto dni trajajoči grožnji trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Američani so se očitno z novo administracijo odločili, da bodo svetovni javnosti pokazali, kdo je glavni. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo lahko igrali to igro, ne da bi tudi sami občutili negativne posledice tovrstnih dejanj.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 25. julij 2019.