Evropska dilema

Evropske delnice so v letu 2018 spet prinesle bistveno slabše donose kot delnice v ZDA in s tem razblinile upanje, da bi lahko bilo leto 2018 leto obrata. Zaostanek se namreč že od začetka finančne krize samo krepi. V zadnjih 10 letih, od začetka leta 2009, je donos ameriškega S&P znašal 333 odstotkov, merjeno v evrih in vključujoč dividende. Glavni evropski indeks je v tem obdobju prinesel le 141 odstotkov. Zaostanek je neverjetnih 192 odstotnih točk. V zadnjih 20 letih, od uvedbe evra v letu 1999 je ta razlika nekoliko manjša, a še vedno ogromnih 87 odstotnih točk. A bližja primerjava gibanj indeksov predstavi precej podrobnejšo sliko. Močno rast evropskih delniških trgov smo videli predvsem v letih 2005-2007, ko so bili glavni »krivec« za rast finančne delnice. Po drugi strani smo močno povečevanje zaostanka Evrope za ZDA videli predvsem po letu 2014, ko so ameriške tehnološke delnice nadaljevale močno rast, Evropi in njenim delnicam pa ni uspelo ponuditi odgovora na tehnološko revolucijo. In tako sliko odsevajo indeksi in kapitalski trgi še danes. Pravilen odgovor na vprašanje kaj bo s tehnološkimi delnicami oziroma ali se lahko evropske finančne delnice poberejo iz globoke krize, bo verjetno prinesel tudi nadpovprečen rezultat. Zadnje tedne sicer analitiki močno znižujejo pričakovanja za najbolj razvpite tehnološke delnice, tako imenovane FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix, Google). Vrednotenja so se precej spustila, a vse bolj v ospredje prihaja vprašanje, ali je obstoječi poslovni model in predvsem stopnje rasti vzdržen. V primeru Appla lahko vidimo, da so se potrošniki že zasitili vsako leto novega modela in da bo treba ponuditi nekaj res novega. Po drugi strani vemo, da evropske finančne delnice ne morejo ponuditi nečesa novega, lahko pa to stori ECB v obliki višjih obrestnih mer. A pešajoči gospodarski podatki vse bolj hladijo pričakovanja o dvigu obrestnih mer. Nasprotno. Krepijo se pričakovanja, da bo ECB prisiljena v neko staro-novo obliko dodajanja likvidnosti na trg. A brez rasti obrestnih mer in izboljšanja pogojev poslovanja bomo težko videli močnejšo rast tečajev evropskih finančnih delnic. Že res, da so vrednotenja izredno nizka ter v mnogih primerih dividendne donosnosti odlične, a brez sprememb politike ECB bodo tu v 2019 tudi ostala.

Seveda pričakovanja za leto 2019 niso odvisna le od teh dveh sektorjev, a kot nam kaže zgodovina zadnjih nekaj let bo celoten trg težko ubežal močnemu vplivu teh dveh panog na oba indeksa. V Evropi to še posebej drži, saj velika odvisnost od avtomobilske panoge ter energije in materialov prinaša dodatna tveganja na trg. Tudi rezultat trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko nakazuje, da bo največja poraženka prav Evropa. Če se Kitajska in ZDA ne bodo dogovorile, bo to pripeljalo do močnega upada svetovne trgovine, če pa bo sporazum podpisan, bo okrepil trgovino med ZDA in Kitajsko na škodo evropskih podjetij. Če k tej sliki dodamo še brexit, ki bo (ali pa tudi ne) nekoč v bližnji prihodnosti, je razlog za približno 20-odstotno podcenjenost evropskih delnic v primerjavi z ZDA razumljiv. Naloga vlagatelja pa še toliko težja. A zgodovina nas uči, da izzivalci lahko presenetijo, favoriti pa razočarajo.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 16. januar 2019.

KD Bond in KD Prvi izbor z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

 

V družbi KD Skladi tudi v obdobju gospodarskega ohlajanja in upočasnjeni svetovni rasti gospodarstva, ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2018 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

KD Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global), 3-letno obdobje, in se uvršča na 113. mesto med 1.851 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 17. mesto med 1.331 skladi.

KD Bond, 5 zvezdic v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond), 3-letno obdobje, in se uvršča na 59. mesto med 1.163 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 45. mesto med 1.042 skladi.

KD Vitalnost, 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity)

 

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

Smer tečajem bodo dala gospodarska pričakovanja

Tako lahko vseeno mirne duše zapišemo, da se je vlaganje v delnice leta 2018 izplačalo. Obrestne mere za depozite v bankah so namreč še vedno blizu ničle, tisti premožnejši pa morajo za večje vsote, ki ležijo na bančnem računu, celo plačati.

Pa vendar je do poletja bilo vse videti še precej boljše. SBI TOP je že do maja zrastel za skoraj 12 odstotkov in presegel mejo 900 točk. Hladen tuš pa so prinesle volitve. Zmagovita levo-sredinska koalicija tradicionalno ni naklonjena privatizaciji, dodaten šok pa so povzročile ideje o spremembi oziroma zvišanju davčnih stopenj na kapitalske dobičke. Mali vlagatelji so se jeseni tako postavili v prodajno vrsto in indeks je ubral pot navzdol.

Da pa le vse ni bilo tako črno, je novembra poskrbela prva prodaja delnic NLB. Čas prodaje je bil, kot smo že pisali, zelo slab. Turbulence na razvitih trgih zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva in zvišanje obrestnih mer ameriške centralne banke so po letih bikovskega trenda prinesle volatilnost na borze in začetek umikanja večjih igralcev iz delnic. Kljub temu je IPO NLB uspel, Slovenski državni holding pa je zaradi velikega povpraševanja prodal večji paket od pričakovanega. Višja cena od pričakovane se je presenetljivo oblikovala, ko je delnica začela kotirati na borzi v Londonu in Ljubljani.

In kaj pričakujemo v novem letu? Do marca bo najverjetneje znano, ali bo napenjanje mišic na relaciji ZDA–Kitajska vodilo v trgovinsko vojno. Kitajsko gospodarstvo se v nasprotju z ameriškim ohlaja. To že čutijo v njihovi največji evropski zunanjetrgovinski partnerici Nemčiji, kjer je BDP v tretjem četrtletju celo malenkostno upadel. Posledično se bo to v nekaj mesecih poznalo tudi pri nas. Napovedi do leta 2020 so za naše gospodarstvo sicer še vedno pozitivne, vendar se to v globalnem okolju lahko zelo hitro spremeni.

Dejstvo je, da so slovenske delnice zelo poceni po vseh finančnih pokazateljih, dividende pa bodo tudi letošnje poletje verjetno visoke. Obrestne mere za depozite na bankah bodo ostale na podobni ravni, kot so bile lani, tako da bodo škarje donosnosti dividend na eni strani in depozitov na drugi široko odprte.

Smer borznih tečajev bodo tako narekovala pričakovanja o gospodarski aktivnosti. Zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva mnogi pričakujejo novo recesijo v prihodnjih dveh letih. Za to trenutno ni nobenih trdnih dokazov. Seveda je glede tega utemeljen pregovor, ki pravi: Kogar je kača pičila, se boji že zvite vrvi.

 

Objavljeno v časniku Delo, 14. januar 2019.

Cena surove nafte pozitivno v novo leto

Zaostrovanje razmer med dvema največjima svetovnima ekonomijama, ki smo mu bili priča skozi celo lansko leto, se je že začelo odražati na realni ekonomiji. Makroekonomski podatki, ki so v zadnjem obdobju prišli iz Kitajske, so upravičili strah med investitorji in kažejo na ohlajanje kitajske gospodarske aktivnosti. V ZDA se negativne posledice trgovinske vojne sicer še ne kažejo na makroekonomskem nivoju, vendar pa je ob negativnih popravkih napovedi poslovnih rezultatov za letošnje leto med ameriškimi podjetji z globalno usmeritvijo poslovanja to zgolj vprašanje časa.

Negativno vzdušje na kapitalskih trgih se je odrazilo tudi na energetskih trgih, saj je cena surove nafte lani v ameriških dolarjih izgubila več kot 10 odstotkov vrednosti. Ponedeljkova izjava ameriškega gospodarskega ministra Wilburja Rossa, da obstaja dobra verjetnost sklenitve kompromisa s katerim bodo lahko živele tako ZDA kot Kitajska, je med vlagatelje vnesla novo mero optimizma. S tem ko bi ZDA in Kitajska po leto dni trajajočem sporu končno zakopale bojno sekiro, bi z mize umaknile zagotovo največje tveganje letošnjega leta in tako dovolile svetovni ekonomiji obrat negativnega trenda, ki se je začel kazati v zadnjem četrtletju preteklega leta. Krepitev globalne gospodarske aktivnosti bi pozitivno vplivala tudi na povpraševanje po surovi nafti, kar bi ceno tekočega zlata lahko letos potisnilo proti 80 dolarjev za sod.

             Vir: Bloomberg

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 9. januar 2019.

 

Mesečno poročilo za december 2018

 

Mesečno poročilo za december 2018

 

Naložbeni komentar – december 2018

Delniški trgi so bili decembra v znamenju rdečih številk. Globalni delniški indeks MSCI je v mesecu dni izgubil več kot 8 odstotkov. Padec tečajev je bil tokrat večji v ZDA kot v Evropi in na trgih v razvoju. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Delniški indeks MSCI ZDA je v decembru padel za nekaj več kot 10 odstotkov. Pocenile so se naložbe v vseh panogah. Korekcija je najbolj vplivala na finančni in energetski sektor, najmanj pa so se pocenile naložbe v panogi preskrbe. Ameriška centralna banka je na decembrskem zasedanju dvignila obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar je bilo v skladu s pričakovanji trga. Centralna banka bo po predvidenem programu nadaljevala z zmanjševanjem bilance. Znižali pa so tudi svojo napoved števila dvigov obrestne mere v letu 2019. Centralni bankirji tako sedaj pričakujejo, da bodo morali obrestno mero v letu 2019 dvigniti le dvakrat. To je znižalo pričakovanje trga in posledično so upadle tudi zahtevane donosnosti do dospetja na ameriški državni dolg. Le-ta je na 10-letno ameriško državno obveznico ob koncu leta znašal približno 2,7 odstotka.

Evropski delniški trgi so se pocenili za nekaj več kot 5 odstotkov. Prav tako kot v ZDA, so se tudi v Evropi občutneje pocenile naložbe v finančnem sektorju. Najnižji je bil padec v sektorju preskrbe. ECB je tudi po zadnjem zasedanju v letu obrestno mero ohranila nespremenjeno. Potrdili so konec nakupov obveznic na sekundarnem trgu in refinanciranje dolžniških papirjev ob zapadlosti. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je v mesecu znižala za približno 10 bazičnih točk. Inflacija je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,9 odstotka na letni ravni. To je najnižje v zadnjih šestih mesecih. Skupni indeks PMI, ki kaže optimizem med podjetji, je v decembru upadel na najnižjo vrednost po novembru 2014. Evro je v mesecu pridobil nekaj več kot odstotek tako proti dolarju, kot tudi proti britanskemu funtu.

Na trgih BRIK so se najbolj pocenile naložbe na Kitajskem, in sicer za nekaj več kot 7 odstotkov. Najmanj so se pocenile indijske delnice, ki so izgubile nekaj več kot odstotek. Na surovinskih trgih je prav tako prišlo do pocenitev. Cene surove nafte so v decembru upadle za okoli 10 odstotkov. Naftni kartel OPEC in Rusija sta že napovedala znižanje proizvodnje v prvi polovici leta 2019, toda trg še vedno vidi presežke ponudbe nad povpraševanjem. Upadle so tudi cene glavnih industrijskih kovin.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu izgubil nekaj več kot 2 odstotka. Podražile so se delnice najmlajše članice indeksa, NLB, ki so pridobile skoraj 10 odstotkov. Največji prodajni pritisk je bil na delnicah Cinkarne Celje, ki so izgubile več kot 16 odstotkov.

 

Po plimi pride …

 

Nizke obrestne mere in nov velik kupec obveznic so tedaj omogočili tudi miren spanec državnim zakladnikom, kljub povečanemu zadolževanju držav. Za nazaj lahko pričakovanja v povprečju potrdimo. Nekatere je sicer enačba izpustila (nižji in nižji srednji sloj, ki nima premoženja), drugi so si s svojo politiko otežili okrevanje (evropska periferija in nekatere države v razvoju). Strahovi, da prelitja iz finančne v realno ekonomijo ne bo in bomo doživeli hiperinflacijo, pa se niso uresničili.

Res pa je, da so tečaji v prvih letih stimulacije rasli predvsem zaradi denarne ekspanzije. Že lani je začel ameriški Fed z zniževanjem odkupov obveznic. Tudi ECB je potrdila pričakovano, da od januarja 2019 na trg ne bo več plasirala svežega denarja.

Vse oči pa so bile prejšnji teden uprte v Fed. Predsednik ZDA je »čivkal«, da ne smejo zvišati obrestnih mer. Trg pa je že pred časom začel vračunavati v zahtevane donose ameriških obveznic manj pričakovanih dvigov obrestnih mer. Sledile so še delnice, katerih tečaji so se znižali za več kot deset odstotkov.

Guverner Feda Powel je kljub vetru v prsi zvišal kratkoročno obrestno mero na 2,5 odstotka. Zatrdil je tudi, da je zniževanje odkupov obveznic na avtopilotu, in potrdil, da bodo na ekonomijo vplivali predvsem s spremembo obrestnih mer. Je pa nakazal slabšanje gospodarskih kazalnikov za prihodnja leta in trgu sporočil, da je Fed že na spodnjem razponu nevtralne obrestne mere, kar pomeni, da nadaljnji dvigi niso več tako avtomatični.

Normalizacija na trgu obrestnih mer sporoča tudi delniškemu trgu, da mora poiskati neko novo ravnovesje, ki ne bo upoštevalo več vpliva protibolečinskih zdravil. V tem duhu ni izključena tekoča korekcija, ki pa nam bo vsem spet omogočila zdravo varčevanje tudi v delnicah in delniških skladih.

 

Objavljeno v časniku Delo, 24. december 2018.

KD Skladi: S Tino in Veroniko si delimo strast

                       Foto: arhiv podjetja.

KD Skladi, prva slovenska družba za upravljanje, generalni pokrovitelj Tina Mrak – Veronika Macarol 470 Slovenian sailing team, sodeluje z odličnima jadralkama že od konca lanskega leta, ko so z obetavnima jadralkama podpisali pogodbo o sodelovanju do leta 2020, do poletnih olimpijskih iger v Tokiu. Za sodelovanje z njima so se odločili, ker sta izjemni športnici in ker je jadralstvo šport, ki ga odlikujejo odličnost, dolgoročnost, strast, zmage in ekipni duh. To pa so vrednote, ki odsevajo tudi vrednote družbe KD Skladi.

Ob tej priložnosti je Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov dejal:« Moram priznati, da nad izborom nisem presenečen, saj gre za izjemni športnici, ki sta svojim ciljem popolnoma predani. Sta vztrajni, odlikujejo pa ju tudi disciplina, strokovnost, pogum in močna volja. To so pa tudi lastnosti, ki so izjemno pomembne za dolgoročno varčevanje. In prav te lastnosti vodijo na vrh tudi Tino Mrak in Veroniko Macarol. Ponosen sem, da lahko sodelujemo s to izjemno in uigrano ekipo. Z njima delimo strast do vrhunskih rezultatov, ki jih bomo zasledovali tudi v letu 2019. S predanostjo, zaupanjem in partnerskim odnosom gremo skupaj do cilja, do Tokia 2020.«

 

Kaj lahko pričakujemo v letu 2019

 

Prav tako je bilo zelo optimistično v ZDA, kjer so delniški trgi v evrih do konca septembra dosegali skoraj 15 odstotkov višje tečaje kot na začetku leta. Evropske delnice so bile v istem obdobju precej bolj na udaru, kajti vse leto so počasi drsele navzdol. Še slabše je bilo na trgih v razvoju, kjer so bile cene že oktobra več kot 10 odstotkov nižje kot na začetku leta. Ameriški delniški trgi so tako večino leta pridobivali v primerjavi z drugimi trgi. Rast dobičkov ter močan domači trg sta poganjala tečaje. Ko pa smo prišli v oktober, so se težave začele prelivati tudi v ZDA.

Trgovinska vojna, ohlajevanje nekaterih makroekonomskih podatkov, umikanje FED s trga, slabše razmere v Evropi in na Kitajskem pa so povzročili, da ameriške delnice niso več zdržale in so prav tako zabeležile padec. Tako so trenutno na letni ravni v minusu. Struktura ameriškega trga je trenutno taka, da so glavni igralci precej bolj pasivni pri svojih odločitvah in premikanje trgov precej monotono. Kar pomeni, da ko se zadeve obrnejo, večinoma vsi začnejo prodajati in padci so hitri in globoki. Trenutni tečaji ameriških podjetij pomenijo, da so delnice precej cenejše, kot so bile na začetku leta, kajti rast dobičkov v letošnjem letu je bila nadpovprečna. Ugodne napovedi ostajajo tudi za naslednje leto, ko je napovedana rast dobičkov za ameriška podjetja okoli 8 do 10 odstotkov. Med vlagatelji se je začelo porajati vprašanje, ali lahko ameriška ekonomija v naslednjem letu ko je napovedana rast zabeleži upad, recesijo. Zaenkrat makro podatki na to ne kažejo oziroma je verjetnost zelo majhna. Najverjetneje pa sledi upad rasti, vendar lahko še vedno pričakujemo rast BDP v višini 2 do 3 odstotkov. Pričakovanja za FED nakazujejo dva dviga obrestne mere tudi prihodnje leto, kaj več ne pričakuje nihče. Interna politična situacija v ZDA je relativno stabilna. Za Trumpa lahko pričakujemo nadaljevanje trenutne metode dela, ko se preko twitterja odziva na različne teme.

Politično precej bolj kompleksna ostaja Evropa, kjer so želje posameznih držav različne ter usklajevanje počasnejše. Neodzivnost na globalne spremembe pa na daljši rok za Evropo ne prinaša nič dobrega. Delniški trgi kažejo precej klavrno sliko, vseeno pa velja omeniti, da so nekatere vrednotenja delnic zelo zanimiva in da lahko ob pozitivnem razpletu nekaterih težav evropske delnice pozitivno presenetijo. Tudi posamezni trgi v razvoju že ponujajo zanimivo nakupno priložnost.

Lani smo napisali, da je v trgih že vračunana večina pozitivnih razpletov, kar se je tudi potrdilo. Za prihodnje leto pa velja, da so na delniških trgih priložnosti, bo pa treba investirati strpno, se ne zaletavati in počasi dodajati k dolgoročnim pozicijam. Vroče zgodbe velja pustiti ob strani. O izbranih naložbah velja pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Morda velja narediti tudi kakšno realokacijo sredstev.

Pa srečno!

 

Slovenija – dežela majhnih in srednje velikih podjetij

 

Navedena statistika služi kot dokaz in dejstvo, da imamo v Sloveniji izredno veliko dobrih podjetij. Žal pa imamo tudi veliko neuresničenega potenciala. Statistika bi bila lahko še boljša. Vzrok, da potencial podjetij ni v celoti izkoriščen, je delno v nerazvitem trgu kapitala. Imamo namreč dobro razvit bančni sektor, če izvzamemo zavarovalnice, pa lahko ugotovimo, da so naše finančne institucije slabo razvite. Industrija investicijskih skladov je majhna, sredstva v upravljanju domačih družb za upravljanje se že vrsto let gibljejo pri 2,5 milijarde evrov. Še bolj pa vzbuja skrb to, da premoženje, ki ga imajo v upravljanju pokojninski skladi, obsega le delček tega, kar bi potrebovalo naše gospodarstvo.V Sloveniji namreč sredstva v upravljanju pokojninskih skladov zajemajo le 6,9 odstotka BDP, skoraj desetkrat manj od povprečja držav OECD, kjer obsegajo 50,7 odstotka BDP.

Evropski investicijski sklad je v svoji analizi prepoznal vrzel financiranja z lastniškim kapitalom na slovenskem trgu v višini 65 milijonov evrov na leto. Ta vrzel je predvsem v poznejših fazah razvoja podjetja, ko ta potrebujejo kapital za nadaljnjo rast, lansiranje novih produktov, internacionalizacijo ali povečanje proizvodnih kapacitet. Posledično veliko slovenskih podjetij ni ustrezno financiranih ali pa zaradi pomanjkanja kapitala ne rastejo v skladu s svojim potencialom. In kar je še huje, v času neugodnih finančnih razmer, kot je finančna kriza, jim neustrezna kapitalska struktura preprečuje prehod čez krizno obdobje. V Sloveniji se je tako po kriznem letu 2009 veliko dobrih poslovnih idej izgubilo zaradi neustreznega financiranja in nesposobnosti obvladovanja dolžniških virov financiranja. Slovenska podjetja namreč najpogosteje kot zunanji vir financiranja rasti uporabljajo bančna posojila (68 odstotkov) in lizing (27 odstotkov). Če seštejemo 68 in 27, pridemo na 95 odstotkov in sklepa, da slovenska podjetja alternativnih virov financiranja skoraj ne uporabljajo. Delež investicij skladov zasebnega kapitala v slovenskem BDP je lani znašal 0,049 odstotka in postavil Slovenijo na rep držav Evropske unije. Povprečje v Uniji je desetkrat višje, in sicer 0,436 odstotka. Za primerjavo, v Avstriji je ta del 0,22 odstotka, v Španiji 0,41, Nizozemski 0,54, Franciji 0,59, v Veliki Britaniji pa 0,78 odstotka.

Na svetovni ravni delež sredstev pokojninskih skladov, naloženih v alternativne naložbene razrede, znaša približno 25 odstotkov. Večina teh sredstev je investiranih v domačem okolju, v povprečju pokojninski skladi v Evropi v tuje sklade investirajo le približno 35 odstotkov sredstev.

Na našo blaginjo vplivata okolje, v katerem živimo, in razvito gospodarstvo. Uspeh podjetij in vseh nas pa je precej odvisen od dobro izkoriščenih priložnosti in hkrati tudi tistih, ki jih zamudimo. Imamo priložnost. Slovenija, ki je bila lani med hitreje rastočimi gospodarstvi v Evropski uniji, tudi letos nadaljuje veliko in široko utemeljeno rast. Ta naj bi bila letos 4,4-odstotna in ostala visoka, 3,7 odstotna, tudi prihodnje leto. Rast bodo letos podpirale investicije države in zasebnega sektorja, povečanje zasebne in državne potrošnje ter rast izvoza. Izvoz proizvodov in storitev se je lani povečal za 10,7 odstotka, letos pa zadnje napovedi kažejo na 8-odstotno rast izvoza. V ugodnih razmerah lahko vsak od deležnikov prispeva k oblikovanju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov oz. tako imenovani virtuous circle, ki omogoča pretok sredstev od prebivalstva do podjetij z visokim potencialom rasti in prek vmesnih multiplikativnih učinkov nazaj k prebivalstvu. Veliko mora pri tem narediti država z ustreznim okoljem in sistemskimi regulatornimi spodbudami za državljane in podjetja. Z ustreznim varčevanjem, predvsem pokojninskim, se sredstva od prebivalstva prek finančnih institucij prenesejo v podjetja in nazaj prek finančnih institucij do prebivalstva. S tem ko veliki institucionalni vlagatelji svoja sredstva investirajo v alternativne naložbene razrede v domačem okolju, se oblikuje pozitivno okolje in virtuous circle.

Pomanjkanje raznolikih in ustreznih virov financiranja na slovenskem trgu smo v družbi KD Skladi prepoznali že leta 2016. Kot odgovor na pomanjkanje lastniškega financiranja v družbi KD Skladi pripravljamo sklad zasebnega kapitala, ki bo investiral v srednje velika in majhna podjetja, jih spodbujal pri nadaljnji rasti, nudil podporo pri doseganju dolgoročnih cilljev in pristavil en del k formiranju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov – slovenskega »virtuous circle«.

 

Objavljeno v sobotni prilogi Dela, 15. december 2018.

Srečno 2019!