Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2017

Mesečno porocilo za oktober 2017

 

Naložbeni komentar – oktober 2017

Globalni delniški trgi so se oktobra podražili za več kot tri odstotke. Najvišji donos so prinesle naložbe na trge v razvoju, in sicer več kot štiri odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Naložbe v ZDA so tokrat prinesle višje donose kot investicije v Evropi.

Po zadnjih podatkih je ameriško gospodarstvo rastlo z 2,3-odstotno letno stopnjo. Spodbudni podatki so prišli tudi s trga dela, saj se je stopnja brezposelnosti znižala na 4,1 odstotka, kar je najnižje po decembru 2000. Po raziskavah Univerze v Michiganu je zaupanje med potrošniki najvišje v zadnjih 13 letih, k čemu je prispevala tudi rast plač, ki je nad tremi odstotki na letni ravni. Med delniškimi naložbami so se najbolj podražila tehnološka podjetja, saj je nekaj velikih imen v sektorju prikazalo četrtletne rezultate nad pričakovanji trga. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice se je v mesecu malenkost povišala in na koncu meseca znašala 2,38 %.

Delniške naložbe v Evropi so tokrat prinesle nekaj manj kot dva odstotka. Razlog za višjo rast ameriških delnic je tudi rast dolarja proti evru, saj je bil tečaj ob zaključku oktobra 1,165 dolarja za evro. Na tokratnem zasedanju Evropska centralna banka (ECB) v skladu s pričakovanji ni spremenila obrestne mere. Od januarja 2018 bo ECB odkupovala 30 milijard evrov obveznic na mesec. Z nakupi bodo nadaljevali do septembra 2018. Do zdaj je centralna banka odkupovala 60 milijard evrov na mesec. Inflacija v evroobmočju je oktobra znašala 1,4 %. Potrošniško zaupanje je po podatkih evropske komisije na najvišjem nivoju po globalni finančni krizi. Kazalec PMI v proizvodnem sektorju tudi kaže na optimizem, saj je indeks pri vrednosti 58,5 najvišje po letu 2011.

Na Japonskem si je premier Abe z zmago na volitvah zagotovil nov mandat. Trgi so se na nadaljevanje njegove t. i. ekonomije Abenomics odzvali z optimizmom in japonski delniški indeks NIKKEI je v mesecu pridobil okoli osem odstotkov.

Na trgih v razvoju smo beležili višje tečaje na Kitajskem in v Indiji, medtem ko so se delnice v Rusiji in Braziliji pocenile. Ruska centralna banka je znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 8,25 %.

Slovenski borzni indeks je mesec končal dokaj nespremenjeno, večjih sprememb tečajev ni bilo tudi na ostalih trgih v regiji.

Kaj prinaša BLOCKCHAIN?

Torej ves svet govori o »blockchainu«, tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, in v času, ko ga mnogi zmotno kar enačijo z bitcoinom in drugimi kriptovalutami, hkrati pa žal pogosto nekritično v isti koš dajejo tudi naložbe, špekulacije in skrajno tvegane finančne operacije, smo se odločili, da ga bomo predstavili tudi v naši reviji Optimum. Ne zato, ker bi ga želeli promovirati ali pa kritizirati, ampak zato, da ga bomo vsi skupaj lažje razumeli, spoznali tehnološke prednosti in priložnosti za slovenska podjetja, hkrati pa tudi pravočasno opozorili na omejitve in pasti.

Blockchain je nov način, kako strukturirati predvsem transakcijske podatke. Opravimo takoj z najpogostejšo dilemo oziroma zmoto. Kaj je blockchain in kaj bitcoin? Tega nikakor ne smemo enačiti. Pojasnimo: blockchain je tehnologija, na kateri deluje najbolj prepoznavna kriptovaluta bitcoin. Primarno blockchain omogoča izmenjavo vrednosti, ki poteka »peer-to-peer«, tj. brez posrednikov. Tehnologija deluje popolnoma decentralizirano, še več, deluje distribuirano. Zato to novonastajajočo ekonomijo pogosto označujemo kot distribuirano ekonomijo.

Blockchain je revolucionaren koncept in pojasnjevanju tega bo namenjena večina besedila. Revolucionarnost izhaja iz koristi. Ta tehnologija omogoča, da se digitalna informacija distribuira in ne več kopira, kar je podlaga za novo različico interneta – Web 3.0. In če govorimo o novi različici interneta, je verjetno jasno, o kakšnih razsežnostih vpliva govorimo – o velikanskih, tako da pred njimi ni varna prav nobena od starih industrij. Zaradi osnovnega koncepta – izmenjave vrednosti in revolucionarnosti v sami zasnovi, v končni fazi je namreč blockchain nadomestilo za obstoječe drage podatkovne baze, je že danes največ aplikacij seveda na področju finančnih storitev – fintecha.

»Blockchain je celovita informacijska tehnologija z več tehnološkimi nivoji, ki se da uporabljati za najrazličnejše oblike registrov, zapisov in izmenjave, vključno z vsemi področji financ, ekonomije in denarja, fizične lastnine in nematerialnih sredstev, glasovanj, idej, zdravstvenih podatkov in drugih informacij,« opisuje tehnologijo Melanie Swan, ena njenih najbolj znanih poznavalk.

Toliko se govori o blockchainu, pa že obstaja kakšen konkreten primer uporabe? Zelo verjetno marsikdo od nas že uporablja storitve, ki temeljijo na tej novi tehnologiji, pa se tega ne zavedamo, saj se blockchain praviloma dogaja nekje v ozadju. Tako kot danes ne vemo, ali naša banka uporablja Microsoftove ali IBM-ove baze podatkov, tudi ne vemo, ali je v ozadju že blockchain. Gre za veliko bolj učinkovito tehnologijo, ki nadomešča zdajšnje, velikokrat se tudi zgodi, da izjemno poenostavlja stare procese in marsikateri stari element postane odveč. Tehnologija je namreč veliko hitrejša, natančnejša in predvsem cenejša. Za navadne smrtnike pomeni, da se bodo praktično pri vseh storitvah pojavili cenejši in boljši ponudniki, ki bodo izzivali stare. Stari se bodo temu morali prilagoditi. V končni fazi bomo zaradi te tehnologije največ pridobili potrošniki.

Blockchain v svojem izhodišču omogoča prenos vrednosti, vsaka tovrstna baza ima svoj žeton (token), s katerim se lahko tudi trguje, torej mu trg določa vrednost. Za katerikoli trg je značilno, da vrednosti rastejo in padajo. Zaradi zadnjega obdobja rasti se o kriptovalutah kot naložbeni priložnosti govori že na tržnici in bencinski črpalki, kar je običajno znamenje, da je treba vklopiti alarm. Na tem mestu želimo predvsem pojasniti, kaj žetoni so.

GENERACIJE ŽETONOV

Tako pridemo do koncepta kriptovalute. Najbolj znana kriptovaluta (žeton) in tudi prva generacija je bitcoin, ki ima eno samo funkcijo. Ta je omogočati prenos vrednosti. Da ne bo pomote – mogoče bo kdaj v prihodnosti drugače, a za zdaj še nima statusa klasične valute, kot jih poznamo v »tradicionalni ekonomiji«.

Naslednja generacija so žetoni, ki prav tako prenašajo vrednost, imajo pa dodano vrednost, na primer to, da zagotavljajo anonimnost, kar je pomembna lastnost za »temni« del interneta – taka primera sta dash in monero.

Ether je tipičen predstavnik tretje generacije žetonov, ki poleg prenosa vrednosti omogoča tudi izvajanje pametnih pogodb (smart-contract), poenostavljeno, denar s programsko kodo. Ether odpira popolnoma nove dimenzije razvoja distribuirane ekonomije. Osebno vidim predvsem dva ključna prispevka. Prvi, ki je verjetno glavna konkurenčna prednost platforme Ethereum, je ta, da omogoča globalno zbiranje sredstev za projekte (ta poznamo pod kratico ICO – initial coin offering), pri čemer vlagatelji v zameno za vložek dobijo žetone projekta, s katerimi se ponavadi dokaj hitro začne trgovati na borzah. Globalno zbiranje sredstev in praktično takojšnja likvidnost žetona, ki ga lahko poenostavljeno razumemo kot približek za delež v projektu, pomenita globalno revolucijo na področju podjetništva. K tej temi se bomo vrnili nekoliko kasneje. Drugi prispevek je možnost projektov, ki so bili doslej le težko izvedljivi – na primer napovedovalni trgi (prediction markets – primer augur), razne oblike stavnic in pa storitve, ki glede na značilnosti močno spominjajo na zavarovalniške produkte, na primer etherisc. Ethereum je na tem področju največji ekosistem, prihajajo pa seveda novi, na primer lisk in neo.

Četrta generacija so tako imenovani app-tokeni, ki jim pri nas poskušamo nadeti naziv vsebinski žetoni. Ti dejansko opravljajo neko funkcijo. Skoraj praviloma so to žetoni, ki so nastali z zbiranjem sredstev ICO, velikokrat pa gre za projekte, ki napadajo obstoječe infrastrukturne storitve na internetu, na primer prostor za shranjevanje podatkov – sia, storj, ki napadata na primer Dropbox, golem in Iex.ex, ki napadata oblačno računalništvo. Sem sodita tudi slovenska projekta Iconomi in Cofound.it.

Peta generacija žetonov se šele razvija, se pa utegne zgoditi, da bo to ena večjih prelomnic – gre za žetone, ki so samo digitalna tokenizirana oblika vrednosti iz realnega sveta, na primer tradicionalnih valut – USDT za USD, v zadnjem času pa se že pojavljajo prve tokenizirane delnice najuglednejših globalnih podjetij.

Šesta generacija so kombinirani žetoni, kjer gre za kombinacijo različnih že obstoječih žetonov. Najbolj viden predstavnik je Iconomijev BCX.

Tako kot za vsako industrijo se tudi tu ve, kdo je bil v posameznem segmentu prvi, kdo je bil drugi, kdo je pripeljal inovacije, kako daleč je razvoj projekta, kdo stoji za projektom in podobno. Vse to so elementi, ki so pomembni za boljše vsebinsko razumevanje blockchaina.

NEDOREČENO REGULATORNO OKOLJE

Ob omembi blockchaina ali distribuirane ekonomije je prva asociacija prav bitcoin oziroma kriptovaluta, s tem pa je povezanih tudi vrsta negativnih asociacij, ki jih velja omeniti, od pranja denarja do špekulacij.

Blockchain je še v zelo zgodnji fazi razvoja. Če bi ga primerjali z internetom, smo zdaj nekje v fazi, ko še nismo poznali spleta. Tehnologija obljublja in teoretično omogoča več, vrhunski razvijalci z vsega sveta pa poskušajo iz nje potegniti kar največ. Tako imamo na eni strani »hype«, koncept, ki danes deluje predvsem na močnih vizijah in obljubah, na drugi strani pa realnost. Razhajanje je zelo zelo veliko. A posebna lastnost te nove ekonomije je, da se razvija z neverjetno hitrostjo. En mesec v tej ekonomiji pomeni približno eno leto v stari ekonomiji. Zato marsikaj, kar je veljalo še pred nekaj meseci, danes ne velja več.

Začetna faza razvoja, kompleksnost, hitre spremembe, koncepti, ki doslej niso bili možni, neoprijemljivost … Ni čudno, da distribuirana ekonomija regulatorjem po svetu povzroča precejšnje težave z njenim umeščanjem v obstoječi pravni kontekst. Če temu kontekstu dodamo še najnaprednejše disruptivne storitve, kot sta Uber ali Airbnb, je upravičeno domnevati, da se zadržanosti verjetno upravičeno pridružuje tudi strah. A to izhaja iz površnega razumevanja.

Distribuirana ekonomija prinaša tudi veliko priložnosti, ki niso niti dobro znane niti poudarjene. Če povzamemo, zajemajo področja od bank, zavarovalnic, novih modelov ustvarjanja in deljenja vsebin do globalno povezanih superračunalnikov. Število storitev, uporabnikov in podjetij strmo raste iz dneva v dan. Distribuirana ekonomija vztrajno gradi alternativo centraliziranim sistemom. Prvi premiki se kažejo na področju bančnih in finančnih storitev (fintech), postopoma pa blockchain tehnologija prodira v prav vse pore gospodarstva.

SLOVENIJA: PRILOŽNOST ZA VZPON NA VRH

Doslej so imela zaradi dostopa do tehnologije, kapitala in podjetniškega znanja ameriška podjetja veliko prednost. Distribuirana ekonomija pa je v temelju veliko bolj demokratična in omogoča enakovredno vključevanje tudi preostanku sveta. Blockchain pomeni svet, kjer imajo vsi ljudje in vse ideje enake možnosti ne glede na spol, starost, barvo kože in ne glede na to, od kod prihajajo.

V ozadju je koncept ICO, ki ga omogoča Ethereum. V Sloveniji obstaja ogromno poslovnih idej, tudi dobre rešitve, ki pa le redko uspejo. Blockchain omogoča dvoje – dostop do finančnih sredstev, predvsem pa je pomemno to, da je storitev takoj globalna.

Slovenija v distribuirano ekonomijo vstopa z velikimi koraki – naši projekti so priložnost zagrabili zgodaj. Na tem področju smo v Evropi gotovo v špici. Z že uveljavljenimi podjetji, kot je ICONOMI, Slovenci postavljamo nove standarde za varno izvedbo transakcij in naložbe v digitalne projekte. Cofound.it, ki gradi alternativo obstoječemu startupovskemu ekosistemu, pa ponuja razvojno okolje, ki to omogoča. Taka podjetja imajo globalno vizijo, vodilni položaj v svojih vertikalah, napadajo milijardne trge in imajo možnost, da postanejo naslednji slovenski samorog.

Težava nove ekonomije je nedorečenost. Zato podjetja, grajena za distribuirani svet, iščejo države, ki imajo največ razumevanja za prihodnost in se najbolj trudijo z ureditvijo zakonskih okvirov. Trenutno pri tem vodijo Švica, Estonija in Malta. Država, ki bo pri tem najuspešnejša, ima realne možnosti, da postane to, kar je danes Delaware za startupe. Govorimo o stotinah podjetij danes, tisočih jutri in morebiti milijonih v prihodnosti.
Distribuirana ekonomija prinaša tudi dokončen odgovor na vprašanje bega možganov. Če lahko naslednji Google postaviš od koderkoli, preprosto pridobiš podpornike in vlagatelje z vsega sveta ter je tvoja tehnologija distribuirana in uporabna povsod po svetu in lahko sodeluješ z največjimi strokovnjaki — zakaj bi odšel v tujino?

Tudi naša država je pri blockchainu proaktivna – v hitro rastoči ekonomiji vidi priložnost, poskuša razumeti in podpira projekte, prav tako se trudijo regulatorji. Zdaj je potrebna samo še hitrost. Z nekaj modrimi in premišljenimi potezami lahko Slovenija postane ena najbolj zaželenih destinacij za blockchain zagonska podjetja.

 

Povzeto po članku Zenela Batagelja in članku Žige Cajzka (KD Skladi), oba objavljena v reviji Optimum (september 2017)

Krhko ravnovesje na naftnem trgu

V primerjavi z lanskim letom letos na naftnem trgu opažamo pozitivne učinke sporazuma o začasni omejitvi rasti proizvodnje naftnega kartela OPEC, ki je tako »dovolil« agregatnemu povpraševanju, da ujame večjo raven agregatne ponudbe. To se najlepše kaže v krčenju zalog naftnih derivatov in drugih proizvodov, ki temeljijo na nafti, ter zmanjševanju tako imenovanih »plavajočih zalog« – presežne ponudbe nafte, ki se je skladiščila v tankerjih, zasidranih v pristaniščih. Pozitivna novica je, da so se zaloge po daljšem času začele zmajševati, vendar celotne svetovne zaloge ostajajo velike. »Kopenska skladišča« ostajajo polno zasedena, tovrstna presežna ponudba pa naj bi znašala 145 milijonov sodčkov surove nafte, kar pomeni, da s tem tempom prilagajanja globalni naftni trg še dolgo ne bo popolnoma uravnotežen. Morda je prav zaradi tega OPEC nedavno opozoril proizvajalke nafte, ki niso podpisale sporazuma (tu so ciljali predvsem na ZDA), da lahko njihovo napovedano povečanje proizvodnje v prihodnjem letu ponovno poruši pravkar vzpostavljeno ravnovesje, in s tem ceno surove nafte potisne navzdol. Za prihodnje leto analitiki ohranjajo pozitivno vzdušje, saj pričakujejo, da bo cena nafte ostala na ravni 50 in nekaj dolarjev za sod, vendar le, če bo OPEC nadaljeval omejevanje rasti in bo agregatno povpraševanje nadaljevalo »zdravo« 1,5 odstotno rast.

 

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2017

Mesečno poročilo za september 2017

 

Naložbeni komentar – september 2017

Globalni delniški trgi so se v septembru podražili za nekaj več kot dva odstotka. Zopet so bile zmagovalne naložbe v evropska podjetja, saj so tečaji le teh zrasli več kot tečaji ameriških podjetij. Tudi trgi v razvoju so zaostajali za Evropo, regijske borze pa so beležile padce.

Ameriški borzni indeks S&P 500 je septembra dosegel nov zgodovinski vrh in prvič zaključil trgovalni dan nad 2500 točkami. Med sektorji so bile najdonosnejše naložbe podjetja iz energetskega sektorja, na kar je vplivala rast cene surove nafte, ki je mesec zaključila nad 50 dolarji za sodček. Kot posledica sezone hurikanov, ki so opustošili ameriški jug, so se povišale tudi marže rafinerjev. Ameriška centralna banka tokrat ni zvišala obrestne mere, je pa napovedala začetek zmanjševanja svoje ogromne bilančne vsote, in sicer že v oktobru. Normalizacija monetarne politike je tako vplivala na padec obveznic. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je septembra tako dvignila za okoli 0,2 odstotne točke. Inflacija je po zadnjih podatkih znašala 1,9-odstotno na letni ravni, kar je še vedno pod želeno mejo centralne banke. Potrošniško zaupanje ostaja na visokih nivojih, nekoliko razočaranja o stanju potrošnika so prinesli sicer podatki z nepremičninskega trga, saj so bile prodaje novo zgrajenih domov nižje od pričakovanj.

V Evropi Evropska centralna banka ni spreminjala obrestne mere. Gospodarska rast v evroobmočju je bila po zadnjih podatkih 2,3-odstotna na letni ravni, kar je najvišje v zadnjih petih letih. Potrošniško zaupanje ostaja na visokih nivojih. Skupni indeks PMI se je v septembru povišal na 56,7 in kaže na izboljšan pogled podjetij na ekonomsko okolje. Donosnost do dospetja nemške državne obveznice se je povišala za okoli 0,1-odstotne točke. Apreciacija evra od začetka leta se je v septembru nekoliko ustavila in skupna valuta je izgubila proti dolarju nekaj manj kot odstotek.

Delnice na trgih BRIK so bile tokrat slabša naložba kot investicije na razvitih trgih. Naložbe na Kitajskem so se podražile za odstotek in pol, kar je manj kot v predhodnih mesecih. Na drugi strani so se delnice v Braziliji in Rusiji podražile za okoli pet odstotkov.

Trgi v regiji so se pocenili za približno 2,5 odstotka. Največji padec je utrpel hrvaški CROBEX, ki se je znižal za več kot pet odstotkov. Na ljubljanski borzi se je kot najboljša naložba izkazala celjska Cinkarna, ki je v mesecu pridobila skoraj šest odstotkov. Delnice velenjskega Gorenja so se pocenile za nekaj več kot pet odstotkov, Petrol pa je izgubil 3,5 odstotka. Potrošniško zaupanje v državi je letos na zgodovinsko visokih ravneh.

10 let kasneje: kaj se lahko naučimo iz preteklih finančnih kriz?

Evropske institucije in države članice so sprejele vrsto ukrepov in po 10 letih lahko rečemo, da so se odločni ukrepi obrestovali, saj danes gospodarstvo Evropske unije raste že peto leto zapored, banke so trdnejše, brezposelnost je na najnižji ravni od leta 2008, javne finance so v boljšem stanju in naložbe se spet povečujejo, denarja v obtoku je veliko in tudi v Sloveniji se splošni občutek ljudi, da lahko več trošijo, utrjuje. To pa tudi pomeni, da postajajo bolj pogumni, si pa ne želijo, da bi postali manj previdni.
Zadnje čase opažamo, da se ponovno pojavljajo navedbe o možnih pokih balonov, tako na strani dobro poznanih investicijskih razredov (delnice, delniški skladi, obveznice in obvezniški skladi), kot tudi na strani novo prihajajočih investicijskih razredov, med katere nekateri štejejo na primer kripto valute. Ob vsem tem pa je dobro vedeti, da so vsi investicijski trgi (tudi trgi nepremičnin, umetnin, žlahtnih kovin ter drugi) nagnjeni k ciklom, tako pozitivnim kot negativnim, saj je bistvo vseh investicijskih razredov zaupanje v njihove izdajatelje oziroma v njihovo zmožnost, da izpolnijo obljube. Ko zaupanje v izdajatelja izgine, se cena izdanih investicijskih razredov močno zniža ali pa jih nihče ne želi kupiti. Rečemo, da postanejo nelikvidni. In ko pride do množičnega pojava izgube zaupanja, lahko govorimo o finančni krizi ali o možnem poku balona nekega investicijskega razreda.

In kaj se lahko iz preteklosti naučimo? Vedno znova in ne glede na naložbeni razred je pomembno, da sledimo določeni strategiji varčevanja. To smo v KD Skladih strnili v zlata pravila varčevanja, ki si jih splača vselej zapomniti.


Pri naložbah je vselej in ne glede na naložbeni razred pomembno, da sledimo določeni strategiji varčevanja.

Pri naložbah je vselej in ne glede na naložbeni razred pomembno, da sledimo določeni strategiji varčevanja.

 

 

 

 

 


 

NAČRTNO VARČUJTE
Premišljeno zastavite svoj naložbeni cilj, to je znesek, ki ga želite privarčevati. Določite čas varčevanja in znesek, ki ga lahko mesečno namenite plemenitenju premoženja. Obiščite finančnega svetovalca, ki bo skupaj z vami določil, kakšen tip vlagatelja ste. To pomeni, da boste ugotovili, kakšna je vaša naklonjenost tveganju in koliko tveganja si lahko privoščite. Ob tem splošno pravilo investiranja ali varčevanja pravi, da se lahko s podaljševanjem časa za investiranje ali varčevanje izpostavljenost do tveganja povečuje. Hkrati daljši časovni horizont pomeni manjšo občutljivost na dnevna, tedenska in mesečna nihanja naložb, kar znižuje tveganje portfelja.

 

NE LOVITE DNA IN VRHA TEČAJEV, A IZKORISTITE PRILOŽNOSTI
V času padanja tečajev se pojavljjo priložnosti – kupovati poceni. A kako naj vemo, kje je dno? Bi lahko kupili še bolj poceni ali smo pravo priložnost že zamudili? Če bi se radi izognili temu ugibanju, je dolgoročno varčevanje v skladih dobra izbira. Izpostavljenosti nakupom ob nepravem času se lahko izognete tako, da se varčevanj lotite postopno mesečno.

 

RAZPRŠITE SVOJA SREDSTVA
Diverzificirajte jih na globalni ravni in na več investicijskih razredov, od na primer nizko tveganih naložb, kot so bančni depoziti, denarni skladi, obveznice in obvezniški skladi, žlahtne kovine ali nepremičnine, do višje tveganih delnic, delniških skladov in visoko tveganih ter špekulativnih naložb, kot so ozko usmerjene naložbe. Treba se je zavedati, da se je tem zadnjim primerno izpostaviti le v manjšem odstotku celotne investicije, upoštevajoč subjektivno sprejemanje tveganja. Donosi so potencialno visoki, a niso zagotovoljeni in »vroča« zgodba se lahko kaj hitro obrne v bolečo negativno izgubo. Za nepoučene vlagatelje ozko usmerjene naložbe niso primerne. Prav tako je zelo pomembna dodatna previdnost pri večjih vplačevanjih v neregulirane zgodbe ali projekte. Zapomnite si: ne nosite vseh jajc v eni košari.

 

PREVERITE, KOMU ZAUPATE V UPRAVLJANJE SVOJA SREDSTVA
Ni vseeno, pri kom varčujete. Pri izbiri družbe za upravljanje upoštevajte zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, profesionalnost, etičnost finančnih svetovalcev, strokovnost in uspešnost upraviteljske ekipe in stroške. Izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate. Premoženje skladov družbe KD Skladi upravljajo priznani strokovnjaki, ki za uspešno upravljanje prejemajo številna slovenska in tuja priznanja.

 

PREVERITE STROŠKE
Na kaj morate biti pozorni? Poiščite odlično družbo za upravljanje, ki vaša sredstva upravlja na najbolj učinkovit način. Višina celotnih stroškov poslovanja na dolgi rok pomembno vpliva na višino privarčevanih sredstev Preverite celotne stroške poslovanja pri vašem finančnem svetovalcu.

 

REDNO SPREMLJAJTE SVOJE NALOŽBE
Vaša prihodnost je vaša odgovornost. Priporočamo, da vsaj enkrat na leto preverite svoje naložbene cilje in zastavljeno strategijo ter ocenite, kdaj boste potrebovali svoja sredstva. Situacija na kapitalskih trgih se nenehno spreminja in vaša dolžnost je, da preverite, ali se vaš naložbeni portfelj še sklada z vašo varčevalno zgodbo.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za avgust 2017

Mesečno porocilo za avgust 2017

Naložbeni komentar – avgust 2017

Globalni delniški trgi so se v najbolj vročem poletnem mesecu malenkost pocenili. Pocenitve so prišle s trgov v razvitih državah, medtem ko so se delnice v državah v razvolju podražile za tri odstotke. Vsi donosi so izraženi z indeksi MSCI v evrih.

V ZDA so največje padce beležila podjetja iz energetskega sektorja, saj je zaradi hurikana Harvey prišlo do nižjega povpraševanja po surovi nafti s strani rafinerij na obalah zvezne države Teksas. Na drugi strani pa je izpad četrtine rafinerijskih kapacitet prispeval k občutnejši podražitvi naftnih derivatov, kot sta bencin in ogrevalno olje. Kot najboljša naložba so se izkazala tehnološka podjetja in podjetja iz sektorja preskrbe. Donosnost do dospetja ameriške državne obveznice se je v avgustu znižala in pristala pri 2,1 %. Trg vidi manjšo verjetnost dviga obrestne mere v septembru in počasnejšo normalizacijo monetarne politike. Inflacija je po zadnjih podatkih znašala 1,7 % na letni ravni oziroma odstotno točko manj kot v februarju. Nižje stopne rasti cen so posledično znižale pričakovanja o dvigovanju obrestne mere, saj si FED prizadeva za inflacijo okoli dveh odstotkov.

Pregled po trgih za avgust 2017

V Evropi so se delniški trgi pocenili za odstotek. Po zadnjih podatkih gospodarstva v evroobmočju rastejo z najvišjimi stopnjami v zadnjih letih. Gospodarska rast se kaže tudi v nižjih stopnjah brezposelnosti, predvsem v perifernih državah. V sosednji Madžarski se je le ta tako znižala iz skoraj 12 % v letu 2013 na 4,2 %. Okrevanje se je nekoliko zaustavilo v Italiji. Evro še naprej pridobiva proti dolarju in je prvič v zadnjih dveh letih presegel vrednost 1,2 dolarja za evro. Gospodarska rast se je okrepila tudi na Japonskem. A kljub rasti in nizki brezposelnosti, ki je pri 2,8 odstotka, ne vidimo rasti plač. Inflacija je najnižja med velikimi razvitimi gospodarstvi. Donosnost do dospetja 10 letne japonske državne obveznice je bila na koncu meseca 0 %.

Med državami BRIK so se najbolj podražile delnice v Rusiji, kjer je bila gospodarska rast 2,5 % v drugem četrtletju. Na drugi strani so se delniške naložbe v Indiji pocenile za odstotek in pol. Gospodarska rast se ohlaja in Indija ni več najhitreje rastoča velika država.

Na trgih v regiji večjih sprememb ni bilo. Le romunski BET se je pocenil za nekaj več kot tri odstotke, medtem ko so ostali regijski indeksi mesec zaključili dokaj nespremenjeno. Na ljubljanski borzi so se najbolj podražile delnice Pozavarovalnice Save, in sicer za nekaj več kot šest odstotkov. Na drugi strani pa se je velenjsko Gorenje pocenilo za sedem odstotkov.

 

Ljudi je treba motivirati

Ivica Flis Mlakar, dr. med. (Foto: Nejc Lasič)

Ivica Flis Smaka, dr. med., prejemnica priznanja Moja zdravnica 2017, se je strokovno izobraževala v Ljubljani, Zagrebu, Dobrni, Bruslju, San Diegu, Londonu, Dubaju, na Floridi in Kitajskem. Živi v Mariboru, kjer ima družino in ambulanto. Brez omahovanja pove, kako in kaj bi spremenila v našem zdravstvenem sistemu, če bi bilo tudi to v njeni moči.

 

 

 

 

 

 

 

 

Kaj kot zdravnica priporočate za kvalitetno življenje – prava mera spanja, urejeni odnosi, zdrava hrana, gibanje, blaženje stresa, preprečevanje izgorelosti, optimističen pogled na svet -, se v mnogočem bije z zahtevami našega časa. Kako jih vi usklajujete?

»Ojoj, videti je, kot spisek obvez in seznam za izvedbo tekom dneva! V svetu, ki nas je vpel v svoj neizprosni ritem in v sistemu, ki ni nič kaj pozitivno naravnan, je to videti kot nekaj neizvedljivega. Sama to dosegam na način, da se postavim v svoje mikrookolje, v svoje telo in kot otrok – v svoj peskovnik. Vsak dan znova. In se zavem, da sem samo ena izmed mnogih v tem trenutku na tem svetu. Imam vse, kar potrebujem, krasnega sina, svoje znanje in čudovit krog pravih prijateljev. Dnevne obveze so del poriva, da se premikam naprej, da srečam nove ljudi in nova znanja, spoznanja. Gibanje je del vsakodnevnega urnika, če le uspem, je jutranji sprehod prva dnevna obveza in prva radost, ki me napolni in spremlja v energiji dneva: ob Dravi do Otoka in v Kamnico, nato čez Račji dvor na Kalvarijo in v mestni park, za tem počasi domov. Maribor je res prečudovito mesto in rada sem tukaj. Stres je v resnici samo naše dojemanje in naš odziv na zunanje dražljaje. Oksidativni stres lahko nadzorujem s primerno hrano, okoljem in družbo. Umetnost je »živeti z manj«, saj v svoj svet nakopičimo vsega preveč. Z leti sem prečistila kroge svojih znanstev in se umaknila od vseh, ki so me izčrpavali. Ob tem živim v lepem okolju tega mesta in me siceršnja vsesplošna okoljska umazanija ne skrbi tako zelo kot če bi živela v enem izmed velemest. Spanje je rutina in disciplina ter zasluženi pobeg v svet, ki si ga pričaram kot otroci pravljico. Rada slikam, šivam, berem, rada hodim, kolesarim in obožujem naravo, glasbo, še najbolj zvok narave.«

 

A notranje najedanje je po vašem lahko hujše od vseh zunanjih dejavnikov in agresorjev. Zasebnica specialistka s koncesijo ste več kot deset let. Ali opažate, da se tako notranje najedanje pri ljudeh povečuje ali zmanjšuje?

»Zasebnica sem res vsaj 10 let, pred tem sem delala v zdraviliščih in bolnišnici in zdravstvenem domu. Na ta način sem spoznavala in se v praksi učila o pestrosti bolezenskih stanj, ki jih sicer na enem samem delovnem mestu ne bi nikdar tako globoko spoznala. Iz okolja poškodbene kirurgije in žilne rehabilitacije sem se premaknila v področje kožnih obolenj in zlasti luskavice, v Zagrebu sem na podiplomskem študiju delala z otroci z motnjami v razvoju, nato v Dobrni maligna in ostala obolenja dojk, rodil, sečil, tudi prostate, med tem predvsem osteoporoza v vsej svoji širini in vzporedno nadaljevala in zaključila študij Tradicionalne Kitajske Medicine (TKM), v Bruslji in drugod po svetu še revitalizacijo, spolno zdravje, prehransko svetovanje in metabolno endokrinologijo – praktična znanja iz hormonskega (ne)ravnovesja -, športno medicino in sedaj poglabljam znanja o odvisnostih. Ja, lahko trdim, da se sami najbolj rušimo, da najedamo sebe in svojo okolico. Da praviloma ne znamo videti sončnih žarkov, prej se zgrozimo nad oblačkom, ki se bliža iz daljave. In res je, da nismo samo Slovenci takšni, zagotovo pa je ta nota v našem okolju bolj poudarjena. Ne znamo – ali nočemo? – se veseliti, kakor da smo raje žalostni in zaskrbljeni. V svetu so ljudje kljub krizi bolj orientirani v svoje cilje in bolj optimistični, čeprav tudi tam ne padajo cekini iz neba.«

 

Opozarjate, da ima pri nas zdravnik manj časa za pacienta kot frizer za svojo stranko. Kaj naredite najprej, ko pacient vstopi v vašo ordinacijo?

»Zmeraj težje se naravnam na delo z napotnicami, ki mi odmerjajo zelo malo časa za bolnika. Četudi si dovolim vzeti  denimo 20 minut za nekoga, imam ob tem že slabo vest, saj bo naslednji naročeni nergal, ker bo moral vsaj 10 minut dlje počakati. Vse to me bolj in bolj omejuje v delu, še bolj v razmišljanju. Zato se ob takem delu težko osredotočim na bolnika, lahko se le na težavo, s katero prihaja. V tako kratkem času namreč ni moč temeljito izprašati nekoga, ki ga prvič vidim, ga ob tem temeljito pregledati, razmisliti, pregledati izvide in določiti terapijo, napisati potrebne recepte, napotnice in delovni nalog ter spisati izvid. Nekateri potrebujejo za en odstavek več kot en dan, mi pa moramo spisati izvid in vsaj 20 izvidov na dan – brez odmora, enega za drugim. Lažje je, kadar delam brez časovnega pritiska, to je kadar delam pro bono ali tiste, ki plačajo pregled. Takrat s časom nisem tako zelo na tesnem, imam vsaj eno uro za vsakega bolnika. Zagotovo vsakega bolnika, ne glede na plačnika, najprej pozdravim in vprašam po počutju, težavah in kaj ga najbolj pesti.«

 

Ali že lahko diagnosticirate kako značilno deformacijo, ki je rezultat načina življenja v tem času?

»Slaba drža, prevelika telesna teža, utrujenost, nespečnost – jih je precej, ni le ena sama!«

 

Ali drži, da kriza v družbi pušča večinoma slabe posledice tudi na zdravju ljudi?

»O tem lahko razmišljam in opazujem, lahko poslušam, ne morem pa podati točne ocene stanja. Veliko škode zdravju naredi večno nezadovoljstvo, nerganje in preobilje vsega, tudi informacij – preobilje hrane je, denimo, povezano s številnimi boleznimi, preobilje nasploh pa z razvratom. To so zagotovo sestavni elementi družbene krize. Slabe razmere in nenehni pritiski in slabe razmere na delovnih mestih (mobingi, stres, izgorevanje …) so neposredno povezani s čustvenim neravnovesjem in obolevanjem, večje je tveganje za poškodbe.«


Notranja umirjenost in čustvena stabilnost sta v resnici temelj za zdravo telo in primeren način življenja.


Ali se vam zdi, da se obolenja ljudi v Sloveniji po čem razlikujejo od obolenj ljudi v najbogatejših zahodnih državah?

»V najbogatejših zahodnih državah se vse bolj soočajo z metabolnim sindromom ali »sindromom x«, kar preprosto povedano pomeni, da debelost z vsemi vzporednimi težavami predstavlja največjo nevarnost. Sočasno jih skrbijo tudi odvisnosti: od elektronskih medijev, zdravil, sladkorja, drog, alkohola, nakupovanja, hrane, odnosov, tudi zasvojenost s športom in igrami na srečo je vse bolj pereča, enako travmatizem. V Sloveniji se, v primerjavi s svetom, na tem področju uradno še borimo s paleto klasičnih bolezni: sladkorna bolezen, povišan pritisk, kapi, depresije in psihične stiske – tako pravijo statistike. V realnosti in praksi pa je veliko depresij in stisk, veliko odvisnosti in motenj hranjenja.«

 

Kaj bi vi naredili, če bi bilo v vaši moči, da bi sistem pri nas funkcioniral bolje?

»Ljudi je treba motivirati, postaviti skupne cilje, v sistemu pa moramo zagotoviti socialno varnost vsem slovenskim državljanom. Priznam, da mi je blizu vsak model, ki jasno opredeljuje vloge posameznih akterjev, zelo dober je model zdravstvenega varstva oziroma zavarovanj na Švedskem, v praksi pa ima organizacijsko zdravstveni sistem zelo dobro organizirana Avstralija. Do obeh nam manjka veliko – zlasti nam manjka poštenja in jasnega interesa sistema, v katerega se ne meša politika. Zato bi jaz, če bi imela to možnost, v prvi vrsti osamosvojila zdravstvo od politike, nastavila dobre organizatorje in vpeljala avstralski sistem v sistem javnega zdravstva ter izobraževanja zdravnikov in vseh zdravstvenih kadrov, nastavila jasna pravila zavarovalnici in naredila popolnoma transparenten plan delitve razpoložljivih sredstev iz naslova osnovnega zavarovanja. Zdaj namreč najmanjši delež denarja dobimo izvajalci v zdravstvu, večina sredstev se izgubi v zavarovalnici, na režiji, v farmacevtskih lobijih in sistemu uničevanja odpadkov iz zdravstva, informacijskih sistemih in vzdrževanjih in podobno. To je milo povedano krivično, v jasnem jeziku bi rekli temu prevara sistema.«

 

Ste med pionirji pri uporabi drugih medicin poleg zahodne. Sistemu to povzroča veliko večje težave kot ljudem. Zakaj je sistem tako izključujoč?

»Če nadaljujem misel iz prejšnjega vprašanja, bi rekla, da zato, ker odločilnim ljudem v tej verigi ni do tega, da se kaj spremeni. Očitno je tako neurejeno stanje nekomu povšeči in se v takem sistemu brez jasno začrtanih pravil lahko hitro najde (nedolžnega) krivca. V vsaki dobro urejeni državi bi dejansko najprej poskrbeli za temeljne pravice in potrebe državljanov, med katere zagotovo sodita varovanje zdravja in učinkovita zdravstvena mreža. Pri nas, žal, ni tako. In zato ni pričakovati, da bi bilo komu mar za napredek, za vpeljevanje novih idej in znanj, če pa ne znamo primerno poskrbeti za obstoječe. In ne delajmo si utvar, da so vsa druga področja v življenju enako pomembna, ker niso. Zdravje je temeljna dobrina vsakogar izmed nas in je definitivno najpomembnejša. In na tem bi morala država graditi. A ji ni mar niti za mlade in tudi ne za stare bolnike in ne za zdravnike. Še pred kratkim so mladi zdravniki zaključili šolanje, ki je državo stalo toliko kot en ferrari, nakar so pristali na zavodu za zaposlovanje in moledovali za delo. Bi vi temu rekli dober gospodar? Država, ki je z lahkoto pokrila milijardne izgub v bankah, dovolila razprodajo državnega premoženja, se upogiba in kremži ob izgubah v bolnišnicah, ki v svoji osnovi in poslanstvu niso profitne. Z nekaj več skrbnosti in z vestnostjo dobrega gospodarja je medicina lahko več kot dobičkonosna. Tudi v našem okolju. Dokaz teh mojih besed leži v samostojnih in od države neodvisnih klinikah, v zdravstvenem turizmu in uspešnih zdraviliščih – tudi pri nas. V tujini najdemo primere bolnišnic, klinik in turističnih zdravstvenih ustanov, ki so po prihodkih med vodilnimi v svoji branži. Samo pri nas ne gre. Zato so ideje o holistični ali integrativni medicini na državnem nivoju pri nas samo sanje. A ne zaradi neznanja v stroki, temveč zaradi vseh administrativnih ovir in oseb, ki ne želijo in ne dovolijo sprememb in jim ta sistem ustreza. V medicinski stroki, ki je precej paralizirana ob sedanji ureditvi in organizaciji v zdravstvu, se zaradi izčrpanosti in preobremenjenosti ne najde energije in posluha po novostih. Nenehno samo krpamo finančne luknje, krpamo primanjkjaj v kadrih, primanjkljaje v opremi in storitvah – ob nenehnih obljubah, da bo tudi pri nas nastalo evropsko primerljivo zdravstvo. Vsak še količkaj razumen se vpraša, kako? Z absolutno manj denarja, namenjenega zdravstvu, infrastrukturi in razvoju, z izgorelimi zdravniki, ki oddelamo nekajkrat višje norme kot so evropski standardi, se ne da zastaviti dobrih temeljev – to vedo tudi manj sposobni managerji, le pri nas se igramo Butale in vsi kimamo. Zdravniki, ki so doma izgoreli, bili popljuvani od bolnikov in označeni kot nesposobni, so bili v tujini več kot prijazno sprejeti, zaželeni in so tudi uspešni. Ker delajo v normalnih razmerah, ker niso preobremenjeni  in se ne bodejo s standardi zavarovalnic, ker je njihovo delo dejansko povezano samo z bolniki in jih ne obremenjujejo z dodatnimi ekonomskimi in finančnimi standardi. Zato, ker so pravila v tujini jasna in v takem okolju lahko normalno delajo. V tujini se zavedajo, da je zelo nevarno in škodljivo za bolnike, če zdravnika preobremenijo, saj izgorelost poveča možnost napak in to direktno ogrozi bolnike.«


Izgubili smo vrednote, ki jih bo težko ponovno vzpostaviti v sistemu, ki omogoča in dopušča vse – samo k poštenosti ni naravnan.


Kaj pa lahko naredite za to, da bi ljudje več vlagali v zdravje, v življenje?

»Lahko vzgajamo mlade, lahko vzgajamo skozi jasno promocijo športa, gibanja, zdrave hrane in tudi spanja. Lahko vzgajamo z lastnim vzorom in primerom, čeprav je izgorelost med zdravniki slab vzor za mlado populacijo. Morali bi postaviti stroga pravila in omejiti promocije slabih izdelkov, obstajati bi morali filtri, ki bi preprečevali slabe in škodljive reklame. Tudi tega nimamo. Zaspala je prava promocija zdravega življenja, ker se lahko oglašuje prav vsak za zdravilca, svetovalca  v prehrani, ker lahko vsak dela vse, tudi zdraviti znajo zadnje čase vsi. Izgubili smo vrednote, ki jih bo težko ponovno vzpostaviti v sistemu, ki omogoča in dopušča vse – samo k poštenosti ni naravnan.«

 

Nihče ne more biti popoln. Kako danes zgleda človek, za katerega lahko rečete, da je zdrav telesno, čustveno in mentalno?

»Bolj v šali kot zares – vse bolj dobivam vtis, da so v tej dolini Šentflorjanski še najbolj zdravi upokojenci. Imajo čas za sprehod, za pogovor, za telovadbo in rekreacijo v naravi, za golf in jogo, igranje šaha in obisk kina ali gledališča, lahko gredo na terapije in k zdravniku brez strahu pred izgubo službe …

Notranja umirjenost in čustvena stabilnost sta v resnici temelj za zdravo telo in primeren način življenja. Vsaj uro dnevne rekreacije, vsaj pet manjših obrokov dnevno, vsaj sedem ur krepkega spanja, redne počitnice pozimi in poleti in čim več sproščanja čez vikend, kreativno ustvarjanje – tako nekako bi zaokrožila lastnosti in osnove za zdravega človeka. Obseg trebuha je eden od pokazateljev, ob tem še nivo jutranjega sladkorja, homocisteina, glikiranega hemoglobina in CRP so nadaljnji zdravstveni kriteriji, ki pa že zahtevajo daljšo obravnavo.«

 

Vas kličejo tudi ob nemogočih urah? Vas v družbi ali ob srečevanjih na ulici velikokrat sprašujejo o zdravstvenih težavah in nasvetih?

»Odkar ne delam več v turizmu in zdraviliščih praviloma ni nočnih klicev, le včasih kdo od prijateljev ali znancev išče pomoč. Na cesti ali v trgovini me pogosteje ustavijo tisti, ki bi želeli nekako čim prej na pregled in jih čakalna vrsta omejuje pri tem. V prijateljskih razgovorih je tema zdravja enako pogosto kot katera druga – morda zato, ker me vsi že poznajo kot silno zagovornica zdravega načina življenja in novih pristopov v zdravljenju, ki jih tako ali drugače takoj vpeljem v svoje življenje in med svoje bližnje.«

In vendar se vrti

Pri spremljanju državnih obveznic je tako nujno analizirati ekonomsko in politično stanje. Še bolj pa dinamiko prihodnjih procesov. Na primer evro, kot druga globalna valuta, omogoča članicam enostaven dostop do globalnih trgov, saj je menjava dobrin in storitev s preostalim svetom zelo poceni in enostavna ter omogoča določeno konkurenčno prednost. Tako imajo ekonomije močnih valut boljše pogoje za rast. Seveda pa je za skupno valuto treba izpolniti določene pogoje, ki so bili v primeru evra v krizi postavljeni pred vprašanje, ali so vse članice sposobne veslati v isto smer.

Omenjena tveganja pa so se izrazila v finančnih špekulacijah, ki so vodila v zviševanje kreditnih pribitkov za šibkejše države. Poleg težav Slovenije so bile pod pritiskom tudi Grčija, Portugalska, Irska ter veliki državi Španija in Italija. Zniževanje pomena britanskega funta v globalni trgovini in duh zgodovinske veličine sta bila verjetno ena od vzrokov, zakaj so bili britanski mediji in finančna industrija prvi v vrsti kazanja na težave unije. Verjetno bi šibek evro oziroma lokalne valute vrnil nekaj sijaja njihovi valuti.

Se je pa v zadnjem času spet pokazalo, da je močne in dolgoročne trende težko presekati. Na eni strani trend konstantnega britanskega evroskepticizma vodi v njihov izstop iz EU, na drugi strani pa je Evropa izstopila iz recesije, saj ji skupni trg in valuta omogočata večjo blaginjo. Sprejela pa je tudi nekaj ukrepov večje harmonizacije. Tako se z žarki okrevanja gospodarstva tudi potencialni problemi za nekaj časa skrijejo. Posledično lahko pričakujemo, da bo evropsko okrevanje trajalo dlje časa. Še posebej ob dejstvu, da razvijajoči se trgi niso več tako poceni in nova industrijska revolucija spet omogoča vračanje proizvodnje na domača tla.

Ravno v omenjenem pa tiči največje vprašanje za prihodnje gibanje naložb. Ekonomska teorija nas uči, da gospodarsko okrevanje vodi v višjo zaposlenost, ki zvišuje plače. Višje plače pa vodijo v višjo inflacijo, ki centralne banke opogumi, da višajo obrestne mere, da se ekonomija ne pregreje. A zdi se, da omenjena logika v tem trenutku ne deluje. Digitalizacija omogoča namreč dvig produktivnosti in nižje cene, delavcem pa zmanjšuje plačno pogajalsko moč. Centralni banki megli dejansko stanje ekonomije in njihova reakcijska funkcija je manj predvidljiva. Zato je pri varčevanju večja stopnja previdnosti zelo smiselna. Na koncu ni pomembno, kakšno je želeno splošno mnenje, ampak kaj je res.

KD Skladi smo že tretjič osvojili prestižno nagrado World Finance za najboljšo družbo za upravljanje v Sloveniji

To nagrado smo KD Skladi prejeli tudi leta 2015 in 2016, žirijo smo prepričali predvsem z dosežki tako skozi vsa leta delovanja, letos namreč praznujemo že 25. let, kot tudi v zadnjem letu, in predvsem s kakovostjo storitev, uspešnostjo upravljanja, skrbjo za vlagatelje ter upravljanjem izpostavljenosti tveganjem. Nagrade, ki jih strokovna žirija podeljuje že od leta 2007, proslavijo le najboljše v industriji, ki imajo sposobnost ostati pred trgom, zagotavljajo izjemno podporo strankam in ustvarjajo donose za svoje vlagatelje.

Nagrade za upravljanje premoženja, prejmejo le podjetja z največjim napredkom in s tem prispevkom k razvoju panoge, skozi dosežke, inovacije in celostno odličnost. Pri tem velikost podjetja ne šteje, temveč zgolj poslovna in strokovna uspešnost. Letos so bile nagrade podeljene podjetjem, ki so v preteklem letu pokazala tudi agilnost v današnjih spremenljivih gospodarskih razmerah.

»KD Skladi smo najstarejša slovenska družba za upravljanje. Dolgoročne odnose z vlagatelji gradimo na zaupanju in lojalnosti. Številne nagrade tako doma, kot v tujini nam pomenijo predvsem priznanje za vložene napore, kakovost upravljanje sredstev vlagateljev, produktov in storitev, odličnost, strokovnost družbe in zaposlenih. Nagrada nas postavlja na zemljevid najboljših, hkrati pa nas spodbuja, da si postavimo še višje cilje. In potrjuje naše zavedanje, da je ena od ključnih prednosti v hitro spreminjajočem poslovnem okolju, znati se hitro prilagajati spremembam,« je ob tej priložnosti poudaril Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov.

Vsi zmagovalci so objavljeni v julijsko – avgustovski številki revije World Finance in na: https://www.worldfinance.com/awards/investment-management-awards-2017.