Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Po dolgem obdobju zelo mirnega dogajanja in vztrajne rasti, se je na finančne trge le vrnilo nekaj več nihajnosti. Spust iz marca doseženih rekordnih vrednosti najbolj spremljanih borznih indeksov je pretekli teden dobil pospešek. Za ohladitev navdušenja na borzah je bilo deloma krivo napenjanje mišic na Bližnjem vzhodu, v večji meri pa prilagajanje na obete o dlje trajajočih višjih obrestnih merah v ZDA ter unovčevanje dobičkov na segmentih trga, ki so v zadnjih mesecih najhitreje rastli in kjer je rast ponekod presegla 50 %.

Vpliv iranskega napada na surovinske trge in odziv vlagateljev

Iranski napad z raketami in brezpilotniki na Izrael ter Izraelov povračilen udarec sta pretekli teden sprva sprožila precej burno reakcijo na surovinskih trgih. Cena surove nafte WTI je prehodno poskočila nad 85 dolarjev za sodček, vlagatelji so svoja sredstva selili v varna zavetja kot so zlato, ameriški dolar in švicarski frank. A na trgih je obakrat prevladalo mnenje, da so možnosti za nadaljnjo eskalacijo nizke in vlagatelji so se tako znova osredotočili na četrtletne rezultate borznih družb in predvsem denarno politiko centralnih bank. Zadnji odčitki inflacije v ZDA so namreč dodobra premešali karte na terminskih trgih, ki so še na začetku letošnjega leta napovedovali šest rezov ključne obrestne mere, trenutno pa zgolj še enega. Posledično so se zahtevane donosnosti na referenčne ameriške 10-letne državne obveznice povzpele najvišje v letošnjem letu in ne zaostajajo več veliko za nivoji iz oktobra lani, ko se je zahtevana donosnost na ameriško 10-letno državno obveznico povzpela blizu 5 %. Takrat je to pomenilo lokalno dno na delniškem trgu. Ali smo tudi tokrat na točki obrata bomo še videli, saj so delniški trgi krepko višje kot oktobra lani.

Delnice, ki so občutljive na obrestne mere, in pričakovanje objav novih rezultatov podjetij z veliko utežjo v borznih indeksih

Najbolj so tako pretekli teden izgubljale delnice, ki so občutljive na obrestne mere, ter tehnološke delnice, ki so močno pridobile na vrednosti v zadnjih šestih mesecih. Poleg rastočih delnic, za katere višje obrestne mere pomenijo višje diskontne stopnje na prihodnje dobičke, sem spadajo še delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, podjetja iz nepremičninskega sektorja in podjetja, ki so bolj obremenjena z dolgom. Svoje so k padcem borznih indeksov dodale še objave rezultatov nekaterih velikih borznih družb na čelu z Netflixom, ki je napovedal počasnejšo rast prihodkov v prihodnjih četrtletjih, ter nizozemskim in tajvanskim proizvajalcem mikročipov ASML in TSMC. Podjetji nista v celoti zadovoljila zelo visokih pričakovanj vlagateljev, kar je nekoliko ohladilo visokoletečo panogo proizvajalcev mikročipov vključno z Nvidio, ki je pretekli teden zdrsnila za dobrih 10 %. Ta teden rezultate predstavlja kar nekaj podjetij z veliko utežjo v borznih indeksih, še posebej pod drobnogledom bodo Microsoft, Google / Alphabet, Meta / Facebook in Tesla. Slednja še naprej reže cene električnim avtomobilom in zdi se, da je pravljice električnih avtomobilov nepreklicno konec, in da bodo tudi delnice teh podjetij morale pri svojih vrednotenjih upoštevati ekonomske kriterije. Tesla postaja tako »samo še eno avtomobilsko podjetje«.

V Evropi šibkejši inflacijski pritiski – bo ohlapnejša denarna politika dala zagon delnicam na stari celini

Bližje rekordnim vrednostim, kljub padcem v ZDA, vztrajajo glavni evropski indeksi. Ker so inflacijski pritiski na stari celini šibkejši kot čez lužo, bodo pri ECB bržkone kmalu začeli z nižanjem obrestnih mer. Precej možnosti za prvi rez se nakazuje za junijsko zasedanje. Trgi nato do konca leta pričakujejo še od tri do štiri reze, kar precej odstopa od pričakovanj glede politike ameriške centralne banke. Ohlapnejša denarna politika bi lahko dala nekaj vetra v jadra evropskim delnicam. Obenem evro nekoliko izgublja v primerjavi z dolarjem, uresničitev trenda treh ali štirih rezov v Evropi in nič v ZDA pa bi ga potisnile proti pariteti z dolarjem.

Gospodarska kriza na kitajskem trgu še vedno ostaja

Kitajska vlada je sporočila, da se je bila letna rast BDP v prvem četrtletju 5,3 %, na četrtletni ravni pa 1,6 %, kar načeloma potrjuje, da se je gospodarska rast pobrala in nekoliko približala stopnjam, ki jih je dosegala v pred covidnem obdobju. Kljub temu pa nekateri drugi ekonomski podatki iz Kitajske še naprej odražajo veliko mero negotovosti. Zlasti to velja za nepremičninski sektor in brezposelnost med mladimi, ki je še zmeraj pri 15 %. Zato se vlagatelji sprašujejo, kateri podatki držijo in kateri so prikrojeni, saj zadnji podatki zopet nakazujejo na močnejšo deflacijo cen industrijskih izdelkov, kar je nekako v neskladju s podatki o močni gospodarski rasti.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Največji vpliv na kapitalske trge imajo že nekaj časa centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer. Ta vpliv lahko pričakujemo, da se bo nadaljeval v prihodnjih mesec. Delniški trgi so tu v nekoliko boljšem položaju. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica močnega dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast na drugi strani zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika na obvezniškem trgu. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, obenem pa spremljamo rast geopolitičnih napetosti in oboje sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb ter dodatkom obveznic, ki ponujajo realno donose je v takem okolju najboljša izbira za malo bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravo izbiro. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indija-Kitajska. Indija je nadomestila Kitajsko kot državo z najhitrejšo rastjo, a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih, a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih zelo privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje.

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi družbe Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Prvi teden drugega četrtletja je na finančne trge le prinesel nekaj več razburljivosti. Podatki iz ameriškega trga dela so v kombinaciji s skokom borznih cen nafte, še nekoliko ohladili pričakovanja o nižanju obrestnih mer in sprožili manjši popravek na borzah. A prevladujoč sentiment na trgu ostaja pozitiven. Vlagatelji verjamejo, da lahko ameriško gospodarstvo in dobički podjetij vztrajajo v območju robustne rasti, ki smo ji bili priča v preteklih mesecih. Borzni biki so tako hitro izkoristili zdrs indeksov in do konca preteklega tedna izničili velik del padcev ob objavi podatkov.

Kljub temu, da smo se v zadnjih mesecih že navadili, da poročila s trga dela presegajo napovedi ekonomistov, so bile številke objavljene pretekli teden še posebej impresivne. Ameriško gospodarstvo je namreč marca ustvarilo 303 tisoč delovnih mest (v primerjavi z 200 tisoč napovedanimi), brezposelnost pa se je iz 3,9 % znižala na 3,8 %. Pri izjemnih številkah novo ustvarjenih delovnih mest v zadnjih mesecih, ne gre samo za klasičen primer napetega trga dela kot posledice razgretega gospodarstva, ampak ima pomemben vpliv tudi rast delovno aktivnih prebivalcev zaradi imigracij. V ZDA naj bi letos neto imigriralo 3,3 milijona ljudi, kar je veliko več kot v obdobju pred epidemijo, ko je letno v ZDA migriralo okrog 900 tisoč ljudi. Prav večanje razpoložljive delovne sile omogoča, da se odlični podatki s trga dela v zadnjih mesecih ne prelivajo več toliko v pritisk na rast plač in s tem inflacijo. Pri ameriškem think tanku Brookings Institution ocenjujejo, da lahko zahvaljujoč imigracijam ameriški delodajalci v povprečju mesečno ustvarijo med 160 in 200 tisoč novih delovnih mest brez, da bi se povečal pritisk na inflacijo. Brez imigracij bi bila ta številka med 60 in 100 tisoč mesečno.

Na stari celini so bili v središču pozornosti podatki o evrski inflaciji, ki se je marca znova znižala hitreje od napovedi in bila merjeno s CPI pri 2,4 %. Prvič po februarju 2022 je pod 3 % upadla tudi jedrna inflacija. Zapisnik marčevskega zasedanja ECB nakazuje, da so evropski centralni bankirji vse bolj enotni pri mnenju, da bodo pogoji za nižanje obrestnih mer kmalu izpolnjeni. A vsaj na aprilskem zasedanju ECB, ki bo potekalo v četrtek, bo evrska ključna depozitna obrestna mera skoraj zagotovo še ostala pri 4 %, prvi rez se zdi najbolj verjeten junija. Več nejasnosti kot glede prvega znižanja ostaja v zvezi z nadaljnjimi koraki evropske centralne banke, sploh v primeru, če bo inflacija v Evropi in ZDA v prihodnjih mesecih še naprej šla vsaka svojo pot.

Po tem, ko je kitajski predsednik Xi konec marca s ciljem obuditi naložbe iz zahoda, gostil vodilne iz številnih ameriških in evropskih multinacionalk, je bila pretekli teden na obisku na Kitajskem še ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Osrednja tema pogovorov med različnimi predstavniki kitajske vlade in Yellenovo je bila gospodarska politika, ki kitajskim podjetjem z obsežnimi subvencijami omogoča po dumpinških cenah iz trga izrivati konkurente iz zahoda. Ta trend je še posebej očiten na področju avtomobilske industrije ter solarnih panelov. Ameriška finančna ministrica v odzivih po štiri dnevnem obisku ni izdala veliko podrobnosti, hkrati pa ni izključila možnosti uvedbe tarif na nekatere kitajske izdelke.

Če se delniški indeksi v zadnjih tednih niso posebej zmenili za obete višjih obrestnih mer, pa to ne velja za dogajanje na trgu obveznic. Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so se povzpele v bližino najvišjih nivojev v letošnjem letu. To kaže, da so vlagatelji vse manj prepričani v reze obrestnih mer zaradi vse boljših pogojev v gospodarstvih. Slednje kljub nespremenjenim obrestnim meram centralnih bank deluje dovolj pozitivno na delniške trge, da le ti silijo višje, obenem pa deluje zaviralno na obvezniških trgih in posledično ob padajoči inflaciji že ponuja realen donos tudi vlagateljem v obveznice.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke držijo trge v negotovosti in skrbijo, da jih pričakovanja ne odnesejo previsoko. Rezi v obrestnih merah se oddaljujejo, saj gospodarska rast ostaja robustna a neenakomerno razporejena, inflacija pa nekoliko bolj lepljiva od pričakovanj. Bližajo se rezultati poslovanja za prvi kvartal, ki bodo po pričakovanjih dobri in lahko predvsem delniške trge premaknejo stopničko višje. Predvsem tehnološki megatrendi so tisti magnet, ki privlači vlagatelje na delniški trg. Na kapitalske trge vse bolj vplivajo bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Negotova politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla kitajska gospodarska rast prinašajo določeno negotovost kapitalskim trgom, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi ob tem ostajajo nedotaknjeni. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija zadnjih dveh s skladoma Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na naložbene izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja primerno mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb v sklade. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na lokalnem vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond in Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah. Žal slovenski varčevalci ostajajo zavezani vpoglednim bančnim vlogam, ki ne prinašajo nikakršnega donosa.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo pozitivne zgodbe, kot je prodor AI in tehnologije v zdravstvo ter rast priljubljenosti zdravila za debelost ter njegov vpliv na bolezni povezane s prekomerno telesno težo. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, so nadpovprečno vrednotene, a balon je pretirana beseda. Tehnološka podjetja s svojimi rezultati ter visokimi denarnimi tokovi večinoma upravičujejo nadpovprečna vrednotenja. Tehnologija predstavlja nadpovprečno rast v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa treba nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa za tveganju bolj naklonjene vlagatelje. Še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne negativne gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Gibanja zadnji tednov kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja. Ta proces lahko traja mesece in z približevanjem ameriških volitev bo verjetno volatilnost naraščala, a obenem tudi možnost, da kitajski odločevalci končno potegnejo tudi nekaj gospodarstvu naklonjenih potez.

 

 

Generali Investments ponovno z Naj upravljavcem premoženja v Sloveniji

 

Aleš Lokar, ki je vodja upraviteljskega tima za podsklade Generali Krovnega sklada: Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Rastko, v skupni vrednosti 225 milijonov evrov sredstev, je nagrado za naj upravljavca prejel že leta 2017. Ob ponovnem prejemu laskavega naziva je povedal: »Ta nagrada je plod odličnega dela celotnega tima Generali Investments. Kompleksnost trgov ter hitrost razvoja dogodkov zahtevajo dobro skupinsko delo, zato je to nagrada, ki je namenjena vsem sodelavcem.«

 

Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb in Naj upravljavec; Foto: © Jure Makovec / Moje finance

 

Na lestvico petih najboljših upravljavcev premoženja v Sloveniji, se je uvrstil tudi David Zorman, ki je prestižno priznanje, najboljši upravljavec premoženja, prejel že leta 2011.

V 14-letni zgodovini podeljevanja nagrad so prestižni naslov naj upravljavca in naj upravljavca desetletja kar osemkrat prejeli upravitelji družbe Generali Investments. To družbo Generali Investments uvršča med največkrat nagrajeno družbo za upravljanje v zgodovini podeljevanja nagrad in izkazuje uspešnost upraviteljske ekipe družbe. Naj upravitelji premoženja po letih so postali: David Zorman (2011), Primož Cencelj (2014, 2016 in 2018), Aleš Lokar (2017) in Luka Flere (2019). Primož Cencelj pa je postal tudi naj upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).
Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa. Družba Generali Investments, ki letos praznuje 30 let svojega delovanja, se tako uvršča med najstarejše družbe s tradicijo in izkušnjami v Sloveniji in že vrsto let prejema številna, tako domača kot tudi tuja, priznanja za kakovostno delo, odlično upravljanje ter razvoj produktov in storitev.

Na prireditvi so podelili tudi zvezdice skladom za tri- in desetletno obdobje, kar predstavlja najvišjo prepoznavnost v industriji vzajemnih skladov in je odraz največje odličnosti upravljanja skladov.

Letos so zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, postali:

Generali Galileo*****, mešani fleksibilni sklad, v kategoriji mešani globalni za triletno obdobje

Generali Rastko Evropa*****, evropski delniški sklad, v kategoriji delniški evropski za desetletno obdobje

Generali Bond*****, obvezniški – EUR, v kategoriji evropski obvezniški za desetletno obdobje

 

Melita Rajgelj Ozebek, predsednica uprave Generali Investments, je ob tej priložnosti poudarila: »Prejete nagrade so skupaj z doseženimi donosnostmi pokazatelj odličnosti v upravljanju naše ekipe, na katero smo zelo ponosni. Delujemo v hitro se spreminjajočem okolju, ki od nas zahteva vsakodnevno prilagajanje in tu se izkazujejo naše dolgoletne izkušnje. Že 30 let se zavedamo pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje.«

Številne prejete nagrade predvsem pa zaupanje strank, dolgoročni odnosi, preudarna naložbena politika, kakovostni produkti, vrhunska ekipa z zmagovalno miselnostjo in strokovnost ter tudi mednarodnost so zagotovo motivatorji, ki poganjajo to najstarejšo družbo za upravljanje v Sloveniji in ekipo ter hkrati dokazujejo, da so na pravi poti.

 

Na fotografiji z leve: Geza Norčič, upravitelj, Matej Krajnik, analitik, Sašo Šmigić, član uprave, Aleš Lokar, vodja upravlja delniških naložb in naj upravljavec leta 2023, David Zorman, vodja upravljanja ESG analiz in Matej Škerlep, analitik (na sliki manjkata: Beti Bacetič Kern, upraviteljica, in Grega Meden, samostojni upravitelj).

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                              Vir fotografije: Starconnect media

 

Najnovejša inflacijska podatka iz ZDA sta potrdila, da bo zadnja faza umirjanja inflacije precej trši oreh

Najnovejša inflacijska podatka iz ZDA sta potrdila, da bo zadnja faza umirjanja inflacije precej trši oreh kot bi lahko dajal slutiti hiter upad od vrha do trenutnih nivojev. Tako februarski indeks cen CPI kot kazalnik zasebne potrošnje PCE sta prišla malenkost nad napovedmi ekonomistov, kar je pretekli teden nekoliko povečalo nihajnost na finančnih trgih. Predvsem vrednotenja na trgu obveznic so se še nekoliko prilagodila pričakovanjem, da bodo aktualni ekonomski podatki prvo znižanje ključne obrestne mere zamaknili globoko v poletje, število znižanj v letošnjem letu pa bo manjše od začetnih pričakovanj. Na drugi strani glavni delniški indeksi zaradi boljših pričakovanj gospodarske rasti vztrajajo blizu rekordnih vrednosti in s tem višjih dobičkov.

Pri Fed bodo ključne obrestne mere na marčevskem zasedanju ohranili nespremenjene

Bolj ali manj je jasno, da bodo pri ameriški centralni banki ključne obrestne mere na marčevskem zasedanju ta teden ohranili nespremenjene. Kljub temu, da se splošna inflacija v ZDA, merjeno s CPI, že vse od oktobra ni znižala, jedrna inflacija pa je v tem obdobju upadla zgolj za 0,2 %, terminski trgi prvi rez obrestnih mer napovedujejo na junijskem zasedanju. Guverner Fed, Jerome Powell, je na preteklih zasedanjih nekoliko omilil svojo retoriko in dokaj odkrito napovedal, da je rahljanje denarne politike blizu. Vlagatelji bodo zato še toliko bolj pozorni na to, če oziroma kako, bodo predstavniki Fed svoja stališča prilagodili najnovejšim inflacijskim podatkom. V luči trdovratne inflacije in precejšnje negotovosti glede denarne politike v prihodnjih mesecih, so v zadnjih tednih znova za S&P 500 precej zaostajale delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, ki so bolj občutljive na obrestne mere. Na drugi strani so se ob podražitvah nafte dobro odrezale delnice energetskega sektorja. Na krilih višjih cen zlata, srebra, bakra in nekaterih drugih surovin, pa so rasle delnice rudarskih podjetij. Natanko leto dni po seriji propadov regionalnih ameriških bank so lahko zadovoljni vlagatelji v delnice finančnega sektorja, ki so od lanske bančne krize pridobile več kot 25 %. Znotraj skupine t.i. veličastnih sedem najbolj veličastni ostajajo donosi Nvidie, precej manj spektakularno, a vseeno vztrajno, iz tedna v teden pridobivajo delnice Microsofta, Mete, Amazona in Alphabeta. Manj rožnati so bili zadnji meseci za delničarje Appla. Kalifornijski velikan je kot kaže izčrpal potencial za širitev prodaje svojih ključnih obstoječih produktov, na čelu z Iphonom, in napovedi o tem, kako uspešno bo podjetje pri monetizaciji novih tehnoloških prebojev (predvsem na področju UI), so zaenkrat negotove. Poleg tega se Apple bori z vse več regulatornimi preprekami. Applove delnice so od rekorda decembra lani oddaljene za okrog 10 %. Že več kot 50 % pa so od najvišje vrednosti, dosežene v letu 2021, oddaljene delnice zadnjega izmed elitnih sedmih ameriških tehnoloških velikanov, Tesle. Več o težavah slednje, si lahko preberete v enem izmed preteklih tedenskih komentarjev.

Posledice višjih obrestnih mer, z naraščajočimi stroški gradbenih del in energentov ter padcem povpraševanja zaradi dela od doma, vse bolj vplivajo na evropski trg poslovnih nepremičnin

Posledice višjih obrestnih mer, v kombinaciji z naraščajočimi stroški gradbenih del in energentov ter padcem povpraševanja zaradi povečanega obsega dela od doma, se vse bolj odražajo na evropskem trgu poslovnih nepremičnin. Prva odmevnejša žrtev krize je bila avstrijska Signa, ki je bankrotirala decembra lani. Pretekli teden je slabše poslovne rezultate poročal nemški nepremičninski velikan Vonovia, a obenem napovedal, da se stanovanjskim nepremičninam obetajo boljši časi. Precej težav z refinanciranjem dolga se v prihajajočih mesecih obeta nekaterim nepremičninskim podjetjem, zlasti v Nemčiji in Skandinaviji. S podobnimi težavami se soočajo tudi v ZDA, kjer težavo predstavlja predvsem visok delež praznih pisarn. Kriza že negativno vpliva na bilance nekaterih bank, a nivo izpostavljenosti sistemsko pomembnih finančnih institucij temu segmentu gospodarstva, zaenkrat ne predstavlja pretiranega sistemskega tveganja. Banke imajo namreč po krizi 2008 visoke standarde kapitalske ustreznosti, zaradi obrestne razlike ustvarjajo rekordne dobičke in posledično so veliko bolj odporne na tovrstne šoke kot v preteklih krizah.

Japonski sindikati na letnih pogajanjih s podjetji dosegli 5 % zvišanje povprečnih plač

Po tem, ko so japonski sindikati na letnih pogajanjih s podjetji dosegli 5 % zvišanje povprečnih plač vse kaže, da bodo pri japonski centralni banki končali 8 let dolgo obdobje negativnih obrestnih mer. Po dolgem obdobju zelo nizke, pogosto tudi negativne inflacije, japonski odločevalci upajo, da bodo višje plače spodbudile domačo potrošnjo in  s tem kronično stagnantno gospodarsko rast. A ukrepi fiskalne in monetarne politike ne bodo rešili največja ovire, ki je demografija oziroma hitro krčenje delovno aktivnega prebivalstva.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke še naprej držijo trge v negotovosti, saj se rezi v obrestnih merah nekoliko oddaljujejo, a predvsem tehnološki megatrendi ohranjajo delniški trg privlačen za vlagatelje. Kapitalski trgi pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki in ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovost kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na trenutne gospodarske in politične izzive. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon. A tehnologija predstavljajo nadpovprečno rasti v strukturi celotnega trga in s tem ohranja investicijsko privlačnost, obenem pa vrednotenja niso na nivojih kot smo jih videli v preteklih balonih. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. Zadnja gibanja kažejo, da smo v procesu oblikovanja dna, saj se makroekonomski podatki nekoliko izboljšujejo in zaupanje potrošnikov nekoliko popravlja, zato smo zadnje dni videli tudi nekoliko več špekulativnih nakupov posameznih kitajskih naložb.

 

 

Vse o obveznicah

Kaj so obveznice

Obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ga izda podjetje, vlada ali druge institucije za namen financiranja svojih projektov oziroma dejavnosti. Kupci obveznic, ki so v bistvu posojilodajalci, izdajatelju posodijo denar v zameno za redne obresti in obljubo o vrnitvi glavnice ob določenem datumu, imenovanem rok zapadlosti.

Shema nakupa obveznice

Obveznice igrajo izjemno pomembno vlogo v svetovnem finančnem sistemu, celo večjo, kot se zdi na prvi pogled. Trg obveznic je namreč po velikosti večji od delniškega trga in po navadi velja za boljši indikator gospodarskega stanja in obetov, kot pogosto na kratek rok manj racionalen delniški trg. Poleg tega obveznice omogočajo vladam in podjetjem zbiranje kapitala za financiranje projektov in operacij, kar je ključno za ekonomski razvoj in rast.

Za lažje razumevanje celotnega prispevka si poglejmo nekaj ključnih pojmov, povezanih s tem finančnim instrumentom:

  • Izdajatelj: To je subjekt, ki izda obveznico, da bi zbral sredstva. Izdajatelji so lahko vlade, občine, korporacije ali druge institucije. Izbor izdajatelja vpliva na tveganje in donosnost obveznice.
  • Dospelost: Dospelost obveznice je datum, do katerega mora izdajatelj obveznice vrniti glavnico (nominalno vrednost) s pripadajočimi obrestmi vlagatelju. Obveznice se lahko razlikujejo po dolžini dospelosti, od kratkoročnih (nekaj let) do dolgoročnih (tudi do 30 let ali več).
  • Kupon: Kupon se nanaša na obrestno mero, ki jo obveznica plačuje svojim imetnikom. Ta obrestna mera se izračuna kot odstotek od nominalne vrednosti obveznice in se plačuje redno (npr. letno ali polletno).
  • Nominalna vrednost: To je znesek, ki ga izdajatelj obljubi, da bo vrnil vlagatelju ob dospelosti obveznice. Prav tako je to osnova, na kateri se izračuna kupon (obrestna mera).
  • Donosnost do dospelosti: (Yield to Maturity – YTM): Ta pojem predstavlja skupni pričakovani donos obveznice, če bi jo imetnik obdržal do dospelosti. YTM upošteva trenutno tržno ceno obveznice, njeno nominalno vrednost, obrestno mero kupona in čas do dospelosti.
  • Premija in Diskont: Obveznica se prodaja po premiji, če je njena tržna cena višja od nominalne vrednosti, in po diskontu, če je tržna cena nižja od nominalne vrednosti.
  • Kreditni Rating: To je ocena kreditne sposobnosti izdajatelja, ki jo podajo bonitetne agencije. Višji kot je kreditni rating, manjše je tveganje, da izdajatelj ne bo izpolnil svojih obveznosti.

Za razliko donosnosti pri investiranju v delnice, je donosnost obveznic vnaprej znana (v primeru držanja do dospelosti). To pomeni, da vlagatelj, ki kupi obveznico, že ob nakupu ve, koliko bo znašala končna vrednost njegove investicije. Iz tega razloga so obveznice stabilnejša in manj tvegana oblika investiranja v primerjavi z delnicami. Temu primerno, so običajno nižje tudi donosnosti.

Nekatere obveznice kotirajo na borzi, torej lahko vlagatelji z njimi aktivno trgujejo ter jih kupijo/prodajo znotraj dobe do zapadlosti. V tem primeru donosnost vlagatelja ne bo enaka donosnosti do dospelosti. Borzna cena obveznice v odvisnosti od različnih tržnih dejavnikov (obrestne mere, inflacija, kreditni rating itd.), namreč znotraj dobe do dospelosti niha.

Druga možnost, da donosnost obveznice ne bo enaka obljubljeni donosnosti do dospelosti je, če izdajatelj ni sposoben odplačati svojih dolgov, torej bankrotira. Večja kot je možnost, da izdajatelj ne bo sposoben odplačati dolga, višjo donosnost zahtevajo vlagatelji v zameno za sprejemanje tveganja. Donosnost primerljivih obveznic uspešnega, dobičkonosnega in velikega podjetja je zato nižja od donosnosti zagonskega podjetja, ki še ne ustvarja dobička.

Različne vrste obveznic

Obveznice ločimo na več različnih načinov, kar vlagateljem omogoča, da bolje razumejo in primerjajo različne vrste obveznic. Klasificiramo jih glede na:

  • Izdajatelja
    Državne obveznice: izdajajo jih nacionalne vlade za financiranje svojih dejavnosti, projektov in socialnih programov. Veljajo za eno izmed najbolj varnih naložbenih možnosti, saj je verjetnost, da vlada ne bi bila sposobna poravnati obveznosti nizka. Obrestne mere na državne obveznice so običajno nižje v primerjavi z korporativnimi obveznicami, saj je nižje tudi njihovo tveganje. Državne obveznice, namenjene širši populaciji, je nedavno izdala tudi vlada Republike Slovenije. Več o tem preberite v prispevku: Kaj je ljudska obveznica, za koga je primerna in naložbene alternative
    Korporacijske obveznice: izdajajo jih podjetja za zbiranje kapitala za razvoj, širitev, ali druge poslovne potrebe. Korporativne obveznice običajno nudijo višje obrestne mere kot državne obveznice, zaradi višjega tveganja neplačila. Tveganje je odvisno od finančne stabilnosti in kreditne ocene podjetja.
  • Kreditno oceno
    obveznice z visoko kreditno oceno oz. investment grade: te obveznice imajo visoko kreditno oceno in se štejejo za manj tvegane. Izdajatelji »investment grade« obveznic imajo običajno močno finančno stanje, kar zmanjšuje tveganje neplačila. Posledično so obrestne mere nižje.
    obveznice z nižjo kreditno oceno oz. junk obveznice: imajo nižjo kreditno oceno in so zato bolj tvegane. Te obveznice izdajajo podjetja ali države z manj stabilnimi finančnimi razmerami, kar povečuje možnost neplačila. Zaradi višjega tveganja ponujajo višje obrestne mere.
  • Dobo zapadlosti
    Dolgoročne obveznosti imajo daljšo dobo zapadlosti, običajno več kot 10 let. Dolgoročne obveznice so občutljive na spremembe obrestnih mer in lahko nudijo višje donose, a tudi večje tveganje za vlagatelje.
    kratkoročne obveznice: imajo krajšo dobo zapadlosti, običajno manj kot 5 let. Kratkoročne obveznice so manj občutljive na spremembe obrestnih mer in predstavljajo manjše tveganje v primerjavi z dolgoročnimi obveznicami.

Možnosti nakupa obveznic

Kljub velikosti in izjemno pomembni vlogi obveznic v finančnem sistemu, pa je investiranje v obveznice za male vlagatelje običajno precej bolj kompleksno kot investiranje v posamezne delnice. Medtem ko posamezne delnice lahko preprosto kupimo in prodamo preko borze oziroma različnih trgovalnih platform, trgovanje z obveznicami običajno zahteva več znanja in razumevanja finančnih trgov.

Večina neposrednih investicij v obveznice se izvaja preko finančnih institucij, kot so banke, investicijske družbe, kot je družba Generali Investments, in zavarovalnice. Tovrstni institucionalni vlagatelji imajo dostop do širšega nabora obveznic, vključno z manj likvidnimi in bolj specializiranimi izdajami, ter strokovno znanje in vire za upravljanje ter analizo tega naložbenega razreda.

Za male vlagatelje je možnost nakupa obveznic v primerjavi z delnicami nekoliko bolj omejena. Neposredno vlaganje v posamezne obveznice je lahko zapleteno zaradi visokih minimalnih vložkov, potrebe po razumevanju različnih tržnih dejavnikov in zahtevnega upravljanja portfelja obveznic. Zaradi tovrstnih ovir so obvezniški vzajemni skladi pogosto bolj primerna in dostopna možnost za male vlagatelje.

Obvezniški vzajemni skladi malim vlagateljem omogočajo, da tudi z nižjimi zneski vlagajo v portfelj obveznic, ki ga upravlja strokovna ekipa profesionalnih upravljavcev. Ti skladi nudijo diversifikacijo, saj vključujejo različne vrste obveznic z različnimi kreditnimi ocenami, izdajatelji in dobami zapadlosti. To zmanjšuje tveganje, povezano z naložbo v posamezno obveznico, in omogoča manjšim vlagateljem, da izkoristijo prednosti vlaganja v obveznice. To je predvsem nižja korelacija z gospodarskimi cikli in stabilnejša rast kapitala v primerjavi z delnicami.

Donosnost obveznic v primerjavi z delnicami

Graf prikazuje tipično gibanje naložbe v delniški in obvezniški trg. Medtem, ko je donosnost delniškega trga na dolgi rok višja, je rast obveznic bolj stabilna. Vloga obveznic v portfelju vlagatelja je zato predvsem zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja, prav tako služijo kot varovalka v primeru gospodarskih pretresov. Če je v praksi povprečna rast na razvitih delniških trgih med 7 % in 9 %, je dolgoročna povprečna donosnost najbolj spremljanih referenčnih srednje ročnih državnih obveznic med 2 % in 5 %. O tem, kako izkoristiti prednosti obveznic in jih optimalno vključiti v svoj naložbeni portfelj, se posvetujte s finančnimi svetovalci.

 

PRIJAVA NA POSVET

Ključna vprašanja

Kaj je obveznica?
Obveznica je dolžniški vrednostni papir, ki ga izda podjetje, vlada ali druga institucija z namenom financiranja svojih projektov ali dejavnosti. Kupci obveznic posodijo denar izdajatelju v zameno za redne obresti in obljubo o vrnitvi glavnice ob roku zapadlosti.

Kakšne so prednosti in slabosti vlaganja v obveznice v primerjavi z delnicami?
Obveznice ponujajo stabilnejšo in manj tvegano obliko investiranja z vnaprej znano donosnostjo, kar jih naredi privlačne za konzervativnejše vlagatelje. Vendar pa so njihove donosnosti običajno nižje v primerjavi z delnicami, ki ponujajo višje donose na račun večje volatilnosti in tveganja.

Zakaj so obveznice pomembne za gospodarstvo in finančni sistem?
Obveznice so pomembne, ker omogočajo vladam in podjetjem zbiranje kapitala za financiranje projektov in operacij, ki so ključni za ekonomski razvoj in rast. Trg obveznic je večji od delniškega trga in velja za boljši indikator gospodarskega stanja in obetov.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Dansko podjetje Novo Nordisk

                      Vir fotografije: Investopedia

 

Zasedanje evropske centralne banke in redno polletno pričanje predsednika ameriške centralne banke pred kongresom ni prekinilo veselice na borzah, ki so skozi večji del preteklega tedna znova pridobivale. Šele v petek so glavni indeksi nekoliko popustili pod pritiskom unovčevanja dobičkov vlagateljev v največje proizvajalce mikročipov, saj so tečaje delnic povezanih z umetno inteligenco ponekod pridobili tudi več kot 50% v dobrih dveh mesecih.

Bo Fed kmalu znižal obrestno mero?

Guverner Fed Powell je v Kapitolu, kjer je sedež ameriškega kongresa potrdil, da so pri ameriški centralni banki blizu točke, na kateri bodo podatki dovoljevali prvo znižanje ključne obrestne mere. Njegove besede so konec preteklega tedna podprli sveži podatki iz ameriškega trga dela, ki so poleg stopnje inflacije in gospodarske rasti, glavni dejavnik pri sprejemanju odločitev centralne banke. Kljub temu, da je bilo število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA februarja znova višje od napovedi, se je stopnja brezposelnosti iz 3,7 % zvišala na 3,9 %. Rast plač je bila na mesečni ravni 0,1 %, v primerjavi z lanskim letom pa so se plače v povprečju zvišale za 4,3 %. Obe številki sta bili nižji kot v januarju. Prav danes bomo z zanimanjem spremljali objavo februarskih podatkov o ameriškem indeksu cen CPI, ki bodo dali še nekoliko bolj jasno sliko o tem, če oziroma kdaj bodo pri Fed začeli z rahljanjem denarne politike.

Evropska centrala banka v čakanju na podatke o stabilni inflaciji

Pri evropski centralni banki so ključno depozitno obrestno mero pričakovano ohranili na 4 %. Marčevsko zasedanje ECB lahko povzamemo z dvema ključnima sporočiloma. Pod točko ena je to, da se proces dezinflacije v evrskem območju uspešno nadaljuje, skladno s tem je bila napoved povprečne stopnje inflacije v evrskem območju letos popravljena iz 2,7 % na 2,3 %. Poleg tega naj bi tudi jedrna inflacija že prihodnje leto padla na ciljna 2 %. Pod točko dva pa evropski centralni bankirji napovedujejo, da bodo obresti prvič znižali na enem izmed treh spomladanskih srečanj. Trenutno kaže, da je največ možnosti za to junija, ko bo na voljo dovolj podatkov, ki bi potrdili, da se je inflacija stabilizirala. Tveganje, ki bi morda lahko ECB spodbudilo k morebitnemu predčasnemu oziroma bolj znatnemu rahljanju denarne politike v prihodnjih mesecih, predstavlja kriza na trgu poslovnih nepremičnin.

Danski Novo Nordisk z zdravili za debelost presegel tržno kapitalizacijo Tesle

Pozitivne novice znova prihajajo od danskega farmacevta Novo Nordiska, pri katerem so pretekli teden poročali o novih prebojih na področju razvoja zdravil proti debelosti. Zdravili za diabetes oziroma hujšanje, Ozempic in Wegovy sta že uspešno prestali preizkusne faze in poželi velik uspeh na trgu, zdaj pa učinkovina imenovana amycretin, ki je v prvi fazi raziskav, kaže še precej boljše rezultate. Novo Nordisk je lani jeseni iz prestola največje evropske borzne družbe izrinil francoskega proizvajalca luksuzni dobrin LVMH. Z več kot 5 % skokom je tržna kapitalizacija podjetja pretekli teden dosegla 500 milijard evrov in s tem presegla ameriško Teslo.

Kongres kitajske komunisitične partije brez presenečenj

Kitajska vlada je na letnem kongresu kitajske komunistične partije ni postregla z večjimi presenečenji in ciljno gospodarsko rast postavila na 5 %, ciljni proračunski primanjkljaj pa na 3 %. Sveži podatki kažejo, da se je kitajski izvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečal hitreje od napovedi. Za nekaj več optimizma je poskrbel tudi indeks cen CPI, inflacija je bila februarja po štirih zaporednih mesecih deflacije znova pozitivna. Kljub malenkost boljšim podatkom pa vlagatelji v kitajske delnic ostajajo zelo previdni.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke še naprej držijo trge v negotovosti, saj se rezi v obrestnih merah nekoliko oddaljujejo, a predvsem tehnološki megatrendi ohranjajo delniški trg privlačen za vlagatelje. Kapitalski trgi pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki in ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. Ni nič nenavadnega, če vlagatelji nekoliko zmanjšajo izpostavljenost do te panoge in s tem prilagodijo uteži v svojem portfelju. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                      Vir fotografije: WFFW INFO

 

Pretekli teden je najvišjo vrednost iz konca leta 2021 presegel tehnološki indeks Nasdaq

Vzpon peščice največjih delnic povezanih z umetno inteligenco, ki so poganjale delniške indekse v preteklih mesecih, se je v zadnjih tednih prelil v širšo, že skoraj evforično rast na bolj ali manj vseh segmentih finančnih trgov. Medtem, ko širši indeks S&P 500 že kar nekaj tednov vztrajno posega po novih rekordih, je pretekli teden prejšnjo najvišjo vrednost iz konca leta 2021 presegel tudi tehnološki indeks Nasdaq. Oba omenjena indeksa sta s pozitivnim donosom zaključila sedem od devetih tednov v letošnjem letu. Če gremo še nekoliko nazaj v leto 2023, je S&P 500 v pozitivnem območju zaključil 16 izmed zadnjih 18 tednov, kar se je nazadnje zgodilo daljnega leta 1971. Dogajanje na trgu v zadnjih tednih vse bolj spominja na kovidno obdobje v drugi polovici leta 2020 in leta 2021, z robustno in stabilno rastjo delniških indeksov ter spektakularnimi donosi nekaterih tveganih naložbenih razredov. A če je trge takrat navzgor poganjal predvsem poceni denar, zdaj optimizem krepijo vzpodbudni ekonomski podatki in visoka pričakovanja glede prihodnosti.

Cene gospodinjskih dobrin in storitev v ZDA so se na letni ravni zvišale za 2,9 %

Po tem, ko so inflacijski podatki za ZDA v zadnjem času presegali napovedi ekonomistov, je januarski indeks osebne potrošnje (PCE), ki ima pri odločitvah ameriške centralne banke celo večjo veljavo od indeksa CPI, prinesel nekaj olajšanja. Na letni ravni so se cene gospodinjskih dobrin in storitev zvišale za 2,9 % kar je bilo v skladu z napovedmi in dovolj za pozitivno reakcijo na delniških trgih.

V Sloveniji je letna stopnja inflacije februarja znašala 3,4 %

Tudi evrska inflacija (merjeno s CPI) se je februarja še nekoliko znižala in bila na letni ravni pri 2,6 %. Prav tako se je iz januarskih 3,3 % na 3,1 % februarja upočasnila jedrna inflacija. Za razliko od inflacijskih podatkov v ZDA, pa je bila rast cen na stari celini februarja malenkost višja od napovedi ekonomistov. Kljub temu, kar se tiče inflacije, situacija v Evropi ostaja ugodnejša kot v ZDA. Vztrajajo pa razlike med posameznimi državami članicami. V Sloveniji se je denimo februarja letna stopnja inflacije napram januarju zvišala za 0,1 % in bila pri 3,4 %, v sosednji Avstriji in na Hrvaškem rast cen na letni ravni vztraja nad 4 %, v Italiji pa je že četrti mesec zapored pod 1 %. Nižanje letne inflacije gre še vedno v največji meri na račun nižjih cen energentov, kar pa predstavlja določeno tveganje za trend nižanja rasti cen v prihodnjih mesecih, sploh ob morebitnem nadaljevanju rasti cen nafte. Cena za sodček zahodno teksaške nafte WTI je namreč konec preteklega tedna prvič po štirih mesecih dosegla 80 dolarjev.

Konkretnejši odboj kitajskih delnic

Pred začetkom letnega zasedanja kitajskega kongresa, so končno nekoliko konkretnejši odboj uprizorile kitajske delnice. Vlagatelje so opogumila zelo nizka vrednotenja kitajskih delnic, sprejetje regulatornih ukrepov, ki med drugim obsegajo omejitev prodaje delnic na kratko, ter upanje na to, da bo kitajska vlada prizadevanja za obuditev gospodarske rasti in oživitev finančnih trgov nadgradila s konkretnejšim finančnim stimulusom. Kitajska komunistična partija bo ciljno gospodarsko rast za 2024 bržkone, tako kot lani, postavila na 5 %. A primerjalna osnova je bila lani zaradi strogih kovidnih ukrepov na  Kitajskem v letu 2022 izkrivljena, zato bo izpolnitev ciljne rasti letos precej trši oreh. Obenem gospodarski industrijski kazalci PMI še naprej nakazujejo krčenje aktivnosti v večjem delu Azije, z izjemo močne rasti v Indiji in Indoneziji.

Dolgoročno višje obrestne mere so znova osrednji scenarij na trgu obveznic

Dolgoročno višje obrestne mere so znova postale osrednji scenarij na trgu obveznic, pričakovanja o prvem znižanju ključne obresti pa se zamikajo vse globje v letošnje leto. A če je rast zahtevanih donosnosti obveznic jeseni lani sprožila korekcijo na delniških trgih, so trgi ob pozitivnem vzdušju, visokih dobičkih borznih družb in dobrih ekonomskih podatkih v ZDA, tokrat bolj ali manj ignorirali dogajanje na obvezniškem trgu. Zahtevana donosnost na 10-letno ameriško državno obveznico je bila konec preteklega tedna pri 4,2 %, na podobno nemško pa 2,4 %. Trg tokrat raje namesto obrestnih mer in Feda, gleda v vse živahnejšo ekonomsko aktivnost predvsem v ZDA, a deloma tudi drugod po svetu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer ter predvsem tehnološki megatrendi. Kapitalski trgi tako pri Fed kot pri ECB pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. Ni nič nenavadnega, če vlagatelji nekoliko zmanjšajo izpostavljenost do te panoge in s tem prilagodijo uteži v svojem portfelju. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Borze so več kot uspešno prestale objavo težko pričakovanih četrtletnih rezultatov posameznega podjetja v novejši zgodovini. Prva predstavnica delnic povezanih z umetno inteligenco, Nvidia, je namreč predstavila spektakularne rezultate in presegla še tako optimistična pričakovanja trga in analitikov.

Spektakularna rast Nvidie

Dobiček na delnico podjetja Nvidie se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani povečal za neverjetnih 769 %, prihodki pa so na letni ravni poskočili za 265 %. Spektakularna rast gre seveda predvsem na račun izjemnega povpraševanja po sofisticiranih čipih potrebnih za razvoj modelov umetne inteligence (UI) in programske opreme, poleg tega pa potrebe po produktih Nvidie rastejo tudi v drugih panogah, kot sta zdravstvo in finance. Tržna kapitalizacija Nvidie se je od začetka leta povečala za 700 milijard dolarjev (60-odstotna rast vrednosti delnice). To pomeni, da je Nvidia lastnoročno prispevala kar k četrtini celotne rasti indeksa elitnih 500 ameriških podjetij S&P. Kako vroča roba so produkti Nvidie, priča anekdota iz dogodka ob predstavitvi četrtletnih rezultatov. Izvršni direktor Jensen Huang je namreč moral razložiti, na kakšen način se pri podjetju trudijo čim bolj pošteno razdeliti prodajo svojih čipov, katerih razpoložljiva ponudba močno zaostaja za povpraševanjem trga.

Berkshire Hathaway zato potrpežljivo čaka na darila trga v obliki padcev

Precej v senci Nvidie so tokrat četrtletne rezultate objavili pri Warren Buffettovem Berkshire Hathawayu, čigar portfelj ne vsebuje delnic Nvidie. Buffett je znan po tem, da je bolj kot vročim, visokoletečim zgodbam naklonjen stabilnim delnicam z lahko razumljivim poslovnim modelom. Zaradi razpršenosti na različne panoge, rezultati konglomerata veljajo za dober indikator stanja celotnega gospodarstva, poleg tega deležniki v finančni sferi vselej z zanimanjem spremljajo naložbene odločitve in komentarje staroste investiranja. Tokrat, ob znova dobrih rezultatih, izstopa predvsem podatek, da Berkshire sedi na rekordni količini denarja. Buffett namreč v zadnjih mesecih ni uspel najti prav veliko naložb, ki bi ustrezale njegovim visokim standardom in ponujale priložnost za nadpovprečne donose. Berkshire Hathaway zato potrpežljivo čaka na darila trga v obliki padcev, kakršnemu smo bili priča leta 2022, ko je Buffett v Berkshirjev portfelj v enem četrtletju dodal naložbe v vrednosti dobrih 50 milijard dolarjev.

Evropsko gospodarstvo se počasi prebija iz najhujšega

Prvi podatki februarskih indeksov nabavnih managerjev vlivajo optimizem, da se evrsko gospodarstvo počasi prebija iz najhujšega. Kombiniran indeks PMI sicer ostaja pod vrednostjo 50, ki predstavlja mejo med rastjo in krčenjem gospodarstva, a od oktobra lani raste. Še naprej podatki PMI iz proizvodnje precej zaostajajo za aktivnostjo v storitvenem sektorju. Med državami sta znova negativno izstopali Francija in Nemčija, preostanek evrskega območja, brez upoštevanja največjih dveh gospodarstev, namreč beleži rast. Dobavni roki so se februarja skrajšali, kar kaže na to, da se motnje v dobavnih verigah, ki so nastale zaradi napetosti v Rdečem morju, počasi sproščajo.

Proces umirjanja inflacije se v Evropi nadaljuje

Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da podatki o rasti plač v zadnjem četrtletju nakazujejo, da se proces umirjanja inflacije v Evropi nadaljuje. Plače so se namreč v zadnjem četrtletju zvišale za 4,5 %, kar je najmanj po tretjem četrtletju lani. Besede Lagardove so poskrbele za prvi znatnejši upad zahtevanih donosnosti najbolj spremljanih evropskih obveznic v letošnjem letu. Poleg nekoliko bolj vzpodbudnih podatkov, se je na evropske borze prelil tudi optimizem povezan z Nvidio in potencialom, ki ga prinaša umetna inteligenca in tudi v Evropi so tako največ pridobivale tehnološke delnice.

Domače delnice še naprej navdušujejo

Indeks SBITOP je na začetku februarja presegel prejšnjo rekordno vrednost 1350 točk in do konca preteklega tedna pridobil dodatne 4 %, od začetka leta pa že slabih 15 %. Vse tri delnice z največjo utežjo v indeksu (Krka, Petrol in NLB) so močno pridobivale, a zvezda preteklega tedna je bila največja domača banka, ki je predstavila izjemne rezultate za lansko leto in napovedala skorajda podvojitev izplačila dividende. Delnice NLB so od začetka leta pridobile več kot 25 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer ter določeni, predvsem tehnološki megatrendi. Kapitalski trgi tako pri Fed kot pri ECB pričakujejo hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo.  Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds so privlačne, še posebej ker ponujajo varnost in višje donose v primerjavi z obrestnimi merami za depozite na bankah.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon in rišejo se vzporednice z letom 2000 in pika.com zgodbo. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja po rasti v zadnjih mesecih. Ni nič nenavadnega, če vlagatelji nekoliko zmanjšajo izpostavljenost do te panoge in s tem prilagodijo uteži v svojem portfelju. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.

 

 

Umetna inteligenca še naprej podpira finančne trge

 

GPU, credit: Nvidia

 

V sredo (21. 2. 2024) je ameriška centralna banka Fed izdala povzetek ključnih točk zadnjega zasedanja

 Težko bi članek začeli drugače kot s komentarjem četrtletnih rezultatov največjega gonila umetne inteligence na finančnih trgih – Nvidie. Direktor Jensen Huang pravi, da je umetna inteligenca (UI) dosegla prelomno točko in da se njen vpliv šele zdaj zares začenja prelivati v druge industrije.

Volumen trgovanja z Nvidio je prejšnji petek predstavljal skoraj četrtino celotne vrednosti delnic, ki so bile trgovane na ameriških borzah. V četrtek je ameriški izdelovalec čipov objavil četrtletne rezultate, ki so spet presegli pričakovanja analitikov. Rekordni prihodki v zadnjem četrtletju so znašali 22,1 milijarde USD, kar je neverjetnih 265 odstotkov več kot pred enim letom. Delnica je v podaljšanem trgovanju po objavi rezultatov porastla za dodatnih 14 odstotkov.

Izjemna rast ameriškega trga

S tem so delniški trgi dobili nov zagon za rast – terminske pogodbe na tehnološke delnice v indeksu Nasdaq so četrtkovo trgovanje začele dva odstotka višje. Čeprav moment rasti ne pojenja, se mnogi sprašujemo, do kod je takšna rast še vzdržna. Če bi katera izmed delnic Magnificent 7 le za malo zgrešila napovedi analitikov, bi lahko upadel celotni trg.

Ameriški delniški trg je namreč zelo koncentriran, največjih pet delnic (Microsoft, Apple, Alphabet, Amazon in Nvidia) predstavlja skoraj 25 odstotkov celotne tržne kapitalizacije indeksa S&P 500. Če dodamo še Meto in Teslo (in tako dobimo Magnificent 7), je njihova vrednost večja kot celoten kitajski delniški trg, kot dvakratnik japonskega ali kot štirikratnik britanskega.

Vprašanje se postavlja, koliko časa teh sedem delnic lahko ohrani to izjemno tržno kapitalizacijo. Zgodovinsko gledano se vsako obdobje visoke koncentracije vrne k povprečju, zato je naivno pričakovati, da bo delež teh sedmih delnic v S&P 500 dolgoročno vztrajal pri 25 odstotkih. Idealni scenarij bi se zgodil, če bi se uresničile napovedi Huanga in bi se trend UI povečane produktivnosti hitro prenesel v finančne rezultate še drugih podjetij. S tem bi zagon dobili tudi drugi sektorji, ki so do zdaj zaostajali za tehnologijo, posledično pa bi se utež Magnificent 7 nekoliko zmanjšala.

Vlagatelji niso prestrašeni

V sredo (21. 2. 2024) je ameriška centralna banka Fed izdala povzetek ključnih točk zadnjega zasedanja. Če se vrnemo na začetek leta, ko so trgi ocenjevali, da bomo letos videli za 175 bazičnih točk (b. t.) rezov, se zdaj zdi, da boj z inflacijo ne bo tako enostaven.

Cena surove nafte je ta teden dosegla najvišjo vrednost v zadnjih treh mesecih, kar še zvišuje inflacijske pritiske. V četrtek so trgi vračunavali manj kot štiri reze v letošnjem letu, kar je precej bolj skladno z decembrskimi napovedmi Feda o znižanju za 75 b. t. Večina ameriških centralnih bančnikov se namreč boji, da bi prehitro spustili obrestne mere in si zato želijo potrditve ekonomskih kazalnikov, da se inflacija zares vrača proti dvema odstotkoma. A ker je ameriško gospodarstvo v dobri kondiciji kljub visokim obrestnim meram, se sprašujem, ali je sploh potrebno, da Fed spravi inflacijo na  dva odstotka. Vse bolj se uresničuje hipoteza, da lahko zaradi večje produktivnosti po uvedbi UI ekonomija uspešno deluje tudi pri višjih obrestnih merah.

 

Matej Škerlep, kvantitativni analitik

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                                                                       Vir fotografije: Fox1141

 

S&P 500 je prvič v zgodovini presegel mejo 5000 točk

Ameriške borze znova upravičujejo svojo vodilno vlogo na svetovnih finančnih trgih. Leto in štiri mesece po padcu na 3600 točk, ki je bil povezan z energetsko krizo in inflacijo, ter slaba štiri leta po koronskem minimumu pri vrednosti 2300 točk, je najbolj spremljan ameriški indeks S&P 500 minuli petek dosegel nov mejnik in prvič v zgodovini presegel mejo 5000 točk.

Letna rast dobičkov podjetij znotraj S&P 500 bo znova presegala 5 %

Po celi vrsti objav zelo močnih makroekonomskih podatkov v ZDA, so v zadnjih tednih pozitivno presenečali tudi poslovni rezultati največjih ameriških podjetij. Rezultate iz zadnjega četrtletja lani je zaenkrat predstavilo približno dve tretjini podjetij znotraj indeksa S&P 500 in kot kaže bo letna rast dobičkov znova presegala 5 %. Danes (torek 13.2.) bo pod drobnogledom vlagateljev uradno poročilo o januarski inflaciji v ZDA. Ekonomisti napovedujejo, da bo po decembrskem pospešku na 3,4 %, januarska inflacija, merjeno s CPI, prvič po aprilu 2021 nižja od 3 %. A glede na še zmeraj močne ekonomske podatke, ameriška centralna banka navkljub precej ugodnim inflacijskim trendom, še ne bo popustila. Na kratek rok to sicer lahko predstavlja tveganje, saj trgi še zmeraj vračunavajo, da bodo obrestne mere konec letošnjega leta precej nižje kot so trenutno. A po drugi strani obresti blizu trenutnih nivojev pomenijo, da imajo pri Fed, v primeru ohladitve gospodarske rasti, veliko arzenala oziroma prostora za sproščanje denarne politike, če bi bilo to potrebno.

Komponenta inflacije, kjer je rast cen trdovratnejša, ostajajo storitve

Več kot očitno se to kaže tudi v cenah najbolj spremljanega ameriškega športnega dogodka, Superbowla. Povprečna cena prodane vstopnice za nedeljsko finalno tekmo nacionalnega prvenstva v ameriškem nogometu je na dan dogodka dosegla 8.400 dolarjev. Najcenejše vstopnice so se po podatkih TicketIQ, v primerjavi z lanskim letom, podražile za 49 %, v primerjavi z letom 2020 pa kar za 149 %. Vrtoglave številke dosegajo tudi cene oglasov med prenosom dogodka, za 30 sekundno reklamo je bilo letos oglaševalcem treba odšteti 7 milijonov dolarjev.

AI ostaja glavno gonilo delniškega trga

Podjetja, ki so pretekli teden najbolj pozitivno presenetila vlagatelje in s tem beležila visoko rast na trgih, so večinoma povezana s tehnologijo oziroma megatrendom razvoja umetne inteligence. AI ostaja glavno gonilo delniškega trga in vlagatelji določenim podjetjem pripisujejo vse bolj astronomska vrednotenja. Pojavljajo se opozorila o podobnosti situacije z obdobjem 1999/2000 in pikakom balonom, a gledano z vidika vrednotenj in položaja podjetij, kljub vsemu danes položaj ni enak.

Gospodarska rast v Evropi močno zaostaja za rastjo čez lužo

Gospodarska rast v Evropi močno zaostaja za rastjo čez lužo a predstavniki ECB ostajajo zadržani pri napovedih sproščanja denarne politike. Inflacija v storitvah, močan trg dela in motnje v dobavnih verigah zaradi napetosti v Rdečem morju, namreč ne dopuščajo predčasnega slavja v borbi s povišano inflacijo. Četrtletni rezultati evropskih podjetij so bili manj vzpodbudni kot v ZDA a kljub vsemu dovolj dobri za vlagatelje, da so trge nagradili z rastjo. To gre pripisati predvsem podjetjem z največjo utežjo v evropskih indeksih, katerih velik del prodaje predstavljajo trgi izven Evrope. Pri tem izstopajo danski NovoNordisk s svojim zdravilom za debelost, francoski luksuzni velikan LVMH in nizozemski proizvajalec strojev za izdelavo mikročipov ASML.

Trgovanje na trgih v razvoju je bilo zaradi praznovanja kitajskega novega leta okrnjeno

Sveži podatki o januarskem indeksu cen CPI so pokazali 0,8 % deflacijo na letni ravni kar pomeni, da je bil upad cen na Kitajskem najvišji po letu 2009. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se znižale za 2,5 % in neprekinjeno padajo že 16 mesecev. Cenejši uvoz blaga iz Kitajske pomaga zahodnim gospodarstvom pri umirjanju inflacije. Ali se bodo te nižje cene prelile tudi v nižje cene izdelkov na zahodu ali pa samo v višje marže evropskih in ameriških podjetij bomo šele videli, a že dejstvo, da so cene nehale naraščati, pozitivno vpliva na inflacijska pričakovanja.

Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so v zadnjih tednih znova rasle

Ob dejstvu, da bodo centralne banke pri sproščanju monetarne politike bolj zadržane kot so to pričakovali vlagatelji, so zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice v zadnjih tednih znova rasle, cene obveznic pa drsele. Precej pozornosti je pretekli teden požela avkcija 10-letnih ameriških obveznic v višini rekordnih 42 milijard dolarjev. Pred avkcijo so se pojavljali pomisleki o tem, ali bo za rekorden obseg novo izdanega ameriškega dolga na trgu dovolj povpraševanja. A ob donosnosti, ki presega 4 %, so kot kaže ameriške obveznice še zmeraj dovolj privlačne za vlagatelje.

NASVET ZA VLAGATELJE

Trge vodijo centralne banke s pričakovanji o nižanju obrestnih mer ter določeni megatrendi. Problem ostaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke in to upravičujejo makroekonomski podatki. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja tveganje za trge in lahko prinese popravek in nihanje na trge. Svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti, a ekonomska aktivnost je zelo neenakomerno razporejena po svetu. Na kapitalske trge bodo vse bolj vplivale tudi bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Še posebej Trump že razburja javnost izven ZDA s svojimi napovedmi bistveno bolj izolacionistične politike in napovedmi novih trgovinskih omejitev, predvsem v odnosu z Evropo. Vse tri stvari, politika centralnih bank, bližajoče se volitve in medla gospodarska rast v nekaterih regijah prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja znali izkoristiti. Ključni ostajajo dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost postaja vse pomembnejši način investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic predvsem daljše ročnosti pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile poleg obrestnega donosa še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij postajajo vse više vrednotene in vse večkrat slišimo besedo balon in rišejo se vzporednice z letom 2000 in pika.com zgodbo. A tehnologija predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti in s tem ohranja investicijsko privlačnost v okolju upočasnjevanja globalne rasti. Zato sklad Generali Tehnologija ostaja na privlačna naložbena možnost, je pa potrebno nadzirati izpostavljenost in tveganja. V primeru sklada generali Indija Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A očitno bo potrebno še precej potrpežljivosti. Do sedaj žal ta špekulativen pristop ni prinesel rezultata.