Skrita vrednost ali past

 

Za slovenskega vlagatelja sicer letošnji upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem deluje blagodejno, saj se donos ameriškega trga, merjen v evrih, še vedno giblje okoli 10 odstotkov, pa tudi japonske delnice so blizu pozitivne ničle. Problem so trgi v razvoju, kjer smo letos videli 11 odstotni upad, ter evropski trgi s skoraj 7-odstotnim upadom. Glede na siceršnjo relativno solidno gospodarsko sliko na razvitih trgih (neravnovesja na trgih v razvoju smo opisali v preteklih treh kolumnah) se postavlja vprašanje, ali nekatere naložbe že predstavljajo skrito vrednost, ali pa gre za vrednostno past, kjer se bo padanje tečajev nadaljevalo, obenem se bodo poslabšali tudi rezultati poslovanja in končali bomo s precej manj vredno delnico, kot se je zdelo ob njenem nakupu.

V kategorijo potencialne skrite vrednosti lahko uvrstimo vse več delnic evropskih družb, čeprav se jim pridružuje vse več delnic tudi v ZDA in na trgih v razvoju. Zavedati se je treba, da rast trga ni zvezna kot pri vezani bančni vlogi, ampak da močno niha. Najbolje jo odnesejo vlagatelji, ki v močnem nihaju navzdol, na razprodaji, okrepijo investicije v delniške naložbe. Tak nihaj se odvija na trgih letos, vprašanje je, kako globoko bo šel. Ker vrha ali dna ne bomo ujeli, vstopamo na trge in izstopamo z njih po korakih. Določene naložbe so po moji oceni že dovolj privlačne za vstop počasnega dodajanja v razpršen portfelj. Za primer, na evropskih trgih lahko najdemo vse več naložb, kjer se dividendna donosnost giblje na nivoju med 7 in 10 odstotkov, poslovanje je relativno stabilno in izplačilo dividend ter prihodnje poslovanje nista videti, kot da teh produktov ali storitev v kratkem ne bomo več potrebovali. Take naložbe vedno najdemo v segmentu »najbolj osovraženih« naložb. Poglejmo na primer evropske ali nemške avtomobiliste. Popravki tečajev v zadnjih 2 ali 3 letih med 25 in 50 odstotkov. Dividende od 5 pa tja do 7 odstotkov. Industrija je pred velikimi izzivi (elektrifikacija vozil, trgovinske vojne itd.), a s temi izzivi se spopada vseh 120 let svojega obstoja. Z avtomobili se vozimo danes in se bomo čez 10 let. Podobno je tudi s telekomunikacijami. Niso najbolj priljubljene, naravnost »osovražena« pa so angleška podjetja, tudi zaradi negotovosti v zvezi z brexitom. A dividende so zelo privlačne in poslovanje relativno stabilno, saj izstop VB iz EU ne pomeni konec posla. Tudi v kemijskem segmentu trga se je zadnje čase naselil strah. Zopet naj bi trgovinske vojne in upad marž prinesli močno poslabšanje rezultatov, a kot nas uči zadnja korekcija v segmentu energije in materialov iz leta 2016, se slika velikokrat nariše precej bolj črno, kot potem dejansko je. Vse več priložnosti se kaže tudi pri potrošniških podjetjih na trgih v razvoju. Kupna moč kitajskega, indijskega ali brazilskega potrošnika bo rasla hitreje od ameriškega ali evropskega. Zato so podjetja, ki skrbijo za te potrošnike privlačna investicija. A zadnje čase prevladuje na teh trgih predvsem strah in videli smo močne korekcije tečajev. Kitajska internet podjetja so v zadnjih mesecih doživela močno korekcijo, saj je upad tečajev presegel 30 odstotkov. Popravka verjetno še ni konec, a tukaj smo spet pri zgodbi lovljenja vrhov in dolin.

Za preudarnega vlagatelja neravnovesja na trgih, kot jih vidimo danes ustvarjajo priložnost. Kot sem pred letom govoril, da je potrebna previdnost, ter da so vrednotenja visoka, lahko sedaj rečemo, da vrednotenja postajajo privlačnejša. Ni še čas za »nizki start«, a vse bolj se kaže, da prihaja čas popustov in s tem dobrih nakupnih priložnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 14. november 2018.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2018

 

Mesečno poročilo za oktober 2018

 

Naložbeni komentar – oktober 2018

Globalni delniški trgi so se v oktobru pocenili za približno 5 odstotkov. Padec tečajev v ZDA je bil približno odstotek manjši kot v Evropi. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Trgi v ZDA so se pocenili za približno štiri odstotke in pol. Delniški indeks S&P 500 je od zgodovinskega vrha, doseženega v septembru, do najnižje vrednosti v oktobru, upadel za približno 10 odstotkov. Najbolj so se pocenile naložbe v industrijska podjetja. Vlagatelje so zaskrbeli poslovni rezultati in nevarnost poslabšanja zaradi trgovinskih vojn, ki bi imele negativne posledice za industrijski sektor. Približno 10-odstotna je bila tudi pocenitev naložb v energetskem sektorju, na kar je vplival hiter padec cene surove nafte v oktobru. Vlagatelji so se premaknili iz cikličnih panog v neciklične. Podjetja iz panog potrošnih dobrin in preskrbe so se zato podražila. Donosnost do dospetja ameriške državne obveznice se je povzpela na 3,2 odstotka, kar je najvišje v zadnjih 7 letih. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast znašala 3 odstotke na letni ravni, kar kaže na krepitev gospodarstva. Brezposelnost ostaja na nizkih 3,7 odstotka, najnižje v zadnjih 49-ih letih.

V Evropi so bili največji prodajni pritiski v informacijsko-tehnološkem sektorju in med podjetji v industrijski panogi. Podobno kot v ZDA so se kot najboljše naložbe izkazale panoge s stabilnejšim poslovanjem. Delnice telekomov so nekaj malega pridobile, medtem ko so tečaji v sektorju potrošnih dobrin in preskrbe upadli za približno 2 odstotka. Rast BDP-ja je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,7-odstotna. Raziskave kažejo na upočasnitev gospodarske dinamike. Brezposelnost se v zadnjih mesecih ni znižala. Zaupanje potrošnika je bilo po poročilu Evropske komisije tudi v oktobru nižje. Zaupanje je manjše tudi med podjetji. Skupni kazalec PMI je v oktobru upadel in bil na najnižji vrednosti v letošnjem letu. ECB na oktobrskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere.

 


Trgi v razvoju so se pocenili za približno 4 odstotke, merjeno z indeksom MSCI BRIK, izraženim v evrih. Kitajske delnice so se pocenile najbolj, in sicer za več kot 9 odstotkov. Ruske delnice so izgubile skoraj 3 odstotke, indijske pa so se pocenile za približno 4 in pol odstotka. Na pocenitev naložb v državah v razvoju je vplivala tudi rast ameriškega dolarja. Izjema je bila Brazilija. Trg je zajel optimizem po zmagi Bolsonara na predsedniških volitvah, in tečaji so bili na koncu meseca več kot 20 odstotkov višje.

Trgi v regiji so se pocenili za okoli pol odstotka. Naložbe v Romuniji so pridobile nekaj več kot odstotek, kar je tudi največ prispevalo k boljši donosnosti naložb v regiji, v primerjavi z globalnimi regijami. Slovenski borzni indeks SBITOP je upadel za 5 odstotkov. Večina delnic se je pocenila. Pričakuje se tudi primarna prodaja Nove ljubljanske banke, ki bo kotirala na Ljubljanski borzi.Slovenski borzni indeks SBITOP je pridobil skoraj 3 odstotke. Podražila se je večina delnic v indeksu. Na ostalih trgih v regiji večjih rasti ni bilo.

 

Kaj lahko pričakujemo od kotacije NLB

Primerjava s tržnimi cenami bank, ki poslujejo v Vzhodni Evropi, je zelo težka. Italijanska Unicredit, denimo, kotira pri ceni, ki ne dosega niti polovice knjigovodske vrednosti, medtem ko je cena največje romunske Banke Transilvanija pri 160 odstotkih knjigovodske, podobno pa velja tudi za poljske banke. Primerjava z NLB ni preprosta, še posebno ob podatku, da sta poljski in romunski kapitalski trg precej večja in bolj likvidna. Na teh borzah vzdržujejo visoke cene delnic poleg številnih ameriških in zahodnoevropskih vlagateljev domači kapitalsko izredno močni pokojninski skladi s konstantnimi nakupi. Teh med kupci NLB ni pričakovati, verjetno pa bodo med njimi tovrstni skladi iz Hrvaške.

Tako med bodočimi delničarji naše največje banke lahko pričakujemo veliko ameriških hedge skladov, ki pa po svoji naravi nastopajo zgolj iz špekulativnih razlogov in iščejo samo kratkoročne dobičke.  Ti bodo ob najmanjši apreciaciji cene delnice NLB na borzi iskali izhod oziroma unovčevanje dobičkov. Kar je zelo slaba popotnica za gibanje delnice, ko bo le-ta v drugi polovici novembra začela svojo borzno pot. Kakršnakoli bo tako dosežena cena delnice NLB v prvi prodaji – nadaljnje rasti tečaja ni mogoče pričakovati. Razmere na svetovnih borzah so najslabše mogoče, letošnje bilance investicijskih skladov pa večinoma kažejo na precejšnje izgube. Čas za prvo prodajo NLB je torej za državo zelo slab, skoraj si upam trditi, najslabši mogoč.

Objavljeno v časniku Delo, 27. oktober 2018

 

Ujemi ritem

Skratka okolje omogoča, da lahko kakršna koli poslovna ideja hitro ustvarja pozitivno dodano vrednost. Na drugi strani pa državam omogoča znižanje relativne zadolženosti. Nemški dolg v BDP se je znižal z 81 odstotkov leta 2010 na 60 odstotkov, ocenjen konec leta 2018. A na žalost Evropa ni monolitna tvorba, kjer bi bile vse ure enako nastavljene. Tako imamo nekatere države, ki jih je kriza bolj udarila, in nekatere politike, ki po svojem bobnu tolčejo v drugem ritmu.

Na tej točki pa vstopi v igro neko spoznanje v zadnjih mesecih, ki je marsikoga ujelo na levi nogi. Ameriška centralna banka je sporočila, da namerava resno nadaljevati dvige obrestne mere tudi v prihodnjem letu na kvartalni ravni. Trg si je namreč dolgo časa zatiskal oči in v svoja vrednotenja vgrajeval maksimalno en dvig v letu 2019. Hitra prilagoditev je dvignila zahtevano donosnost ameriške 10 letne obveznice za 40 bazičnih točk, na 3,2 odstotka.

Skratka neka sitna reč za vzdrževanje finančne represije v Evropi. A glej ga, zlomka, zgodba sovpada z znižanjem odkupovanja obveznic s strani ECB. Omenjeno in ponovna obuditev tveganja trgovinskih vojn sta spet pripeljala nekaj sivih oblakov nad staro celino. Da pa lahko tečaj evra vzdržujemo nizko (pod 1,15) in je lahko pribitek med evropskimi in ameriškimi obveznicami istih ročnostih na zgodovinsko rekordnih nivojih, potrebujemo še dodaten dejavnik.

Tukaj pa ritem italijanskih populistov odlično odigra svoj del. Če se je na neki točki že mislilo, da bo nova italijanska vlada odigrala konstruktivno in v Bruselj poslala sprejemljiv proračun, so se čez noč premislili. Načrtovani primanjkljaj so zvišali na 2,4 % BDP. Kar z drugimi besedami pomeni, da se zadolženost v višini 130 odstotkov BDP ne bo opazno znižala v prihodnjih desetih letih. Temu sta seveda sledila nova razprodaja državnih obveznic in znižanje bonitetne ocene prepoznanih bonitetnih hiš.

Seveda ne preseneča, da je italijanski finančni minister s pismom Evropski komisiji dne 22. oktobra že stopil na žogo in odprl možnost za konstruktivno pogajanje. Vprašanje pa ostaja, ali je ta politična delitev predstava za množico ali bo od drugačnega ritma ostal v Italiji samo še boben. Italija pa na bobnu.

Objavljeno v časniku Dnevnik, 24. oktober 2018

Metodološke spremembe

 

Ta za svoj obstoj potrebujejo infrastrukturo, ki so jo vzpostavili telekomi. Njihova vloga v sodobni družbi pa je precej širša. V to skupino spadajo podjetja, kot so Google, Facebook, Netflix, Twitter in še mnogo drugih. Pred spremembo so podjetja spadala pod tehnološki sektor. Vendar ta podjetja samo izkoriščajo tehnologijo, ki je na voljo, primarni cilj pa jim je boljša ter hitrejša komunikacija med posamezniki in podjetji. Posledično so zaradi boljšega pretoka informacij višji njihovi prihodki. Brez njih bi bil svet nepredstavljiv. Njihov razvoj je povečal globalizacijo, trgovino in pretok informacij. Platforme, ki jih uporabljajo, omogočajo pretok informacij prek različnih kanalov. Podjetja v novem sektorju so mlada, večina stara manj kot 20 let. Sektor je najmlajši med vsemi. Razlog za to sta Google in Facebook, ki sta bila ustanovljena leta 1998 in 2004. Če gledamo dolgoročne trende, več kot 20 let, si z večino teh podjetij ne moremo pomagati, saj jih na trgu takrat še ni bilo. Komunikacijski sektor je v zadnjih letih postal vedno bolj pomemben tako za delniške trge, kot tudi za ekonomijo. To so prepoznali tudi v S&P 500, ki postavlja metodologijo za poimenovanje in razvrstitev posameznih podjetij. Z novim sektorjem komunikacijskih storitev se sektor telekomunikacij ukinja, pod novim imenom pa so zbrana podjetja kot so, Google, Facebook, AT&T, Verizon, Disney, Netflix, Tencent, Twitter, Deutsche Telekom, Vodafone in še mnoga druga. Na globalnem nivoju se bo posledično zmanjšala utež sektorja informacijske tehnologije, ki je do sedaj imela okoli 19-odstotno utež, po spremembi pa bo ta 15-odstotna. Podjetja iz novega sektorja pa so pred tem imela 2,5-odstotno utež, po novem pa bo ta 8,2-odstotna. Zdi se, da so spremembe dobre, saj prepoznavajo težave, ki so jih imeli telekomi ter zmanjšujejo vpliv, ki so ga imela tehnološka podjetja. Majhne spremembe, ki pa imajo velik vpliv na percepcijo vlagateljev in prihodnje gibanje indeksov ter posameznih sektorjev.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 17. oktober 2018.

 

Brez predaha

Politika in odločevalci v hitrorastočih državah so zdaj pred vrsto bolj ali manj slabih odločitev. Nekaj morajo žrtvovati, da poizkusijo stabilizirati svoja gospodarstva. V zadnjih tednih smo videli kopico aktivnosti na praktično vseh hitrorastočih trgih, a z omejenim uspehom. FED in ZDA s svojo ekonomsko močjo sta velikanska težnostna sila, ki ji je le težko ubežati. Največje centralne banke so od začetka krize v finančni sistem porinile 13.000 milijard dolarjev dodatne likvidnosti. Ko bodo sedaj centralne banke del te likvidnosti zaradi strahu pred baloni na trgih (obvezniških, nepremičninskih, borznih trgih in tudi na trgu umetnin) postopoma umaknile, bo to delovalo kot velikanski sesalnik, kjer bodo določene investicije, ki jih je poganjal poceni (zastonj) denar, nasedle. FED je letos dejansko začel z umikanjem te dodatne likvidnosti in za zdaj umaknil nekaj več kot 5 % te likvidnosti oziroma približno 250 milijard dolarjev. Po drugi strani je ECB izjavila, da za zdaj ne namerava zmanjševati likvidnosti, bo pa do decembra letos nehala dodajati novo likvidnost (15 milijard evrov na mesečnem nivoju). Na trgih se sicer trguje s pričakovanji, kar pomeni, da se ob padcih vlagatelji odzivajo na svoje videnje prihodnosti, ki se jim glede na odzive zdi precej črna, a skrb vzbujajoče je, da le majhen upad likvidnosti povzroča tako velike premike na trgih.

Odvisnost gospodarstev od poceni denarja, ustvarjenega v zadnjih 10 letih, je velika, kar ustvarja možnost večjih in nepričakovanih šokov. Povedano drugače, gospodarstva so postala odvisniki, poceni denar pa njihova droga. Tveganje za abstinenčno krizo narašča. To se morda najlepše pokaže kot razlika v donosu med ameriškimi in svetovnimi delnicami (brez ameriških). V zadnjih 10 letih je evrski donos ameriških delnic skoraj 250 %, donos preostalega sveta pa le dobrih 73 %. Največ poceni denarja se je investiralo na največji, najbolj likviden in pravno najvarnejši trg.

Ob dveh ekonomskih vplivih (FED in energija) pa je tokrat na tehtnici še politika. Največja investicijska banka JP Morgan je pretekli teden spremenila svoj pogled na svetovno gospodarstvo, predvsem Kitajsko. Njihov osnovni scenarij sedaj vključuje popolno trgovinsko vojno leta 2019, ki bo trajala vsaj nekaj let. To pomeni upočasnitev rasti tako ZDA kot Kitajske, a negativni vpliv na Kitajsko bo vsaj v prvi fazi precej močnejši. Videli smo upad zaupanja v proizvodnji, ki je na meji, da zdrsne v krčenje. Kitajska poizkuša z znižanjem obveznih rezerv pri bankah stimulirati kreditiranje, a odziv vlagateljev je bil v ponedeljek zelo negativen. Glavni indeks je zdrsnil za 3,7 % in tuji vlagatelji so množično prodajali kitajske naložbe. Glede na pričakovane dobičke leta 2018 šanghajski indeks kotira pri 11-kratniku, s čimer so dosegli dno iz leta 2012 in s tem rekordno poceni vrednost v zadnjih 15 letih. To za potrpežljivega vlagatelja pripravlja odlično nakupno priložnost, a stanje na trgih narekuje potrpežljivost in majhne korake.

Objavljeno v časniku Dnevnik, 10. oktober 2018

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2018

 

Mesečno poročilo september 2018

 

Naložbeni komentar – september 2018

Globalni delniški indeks MSCI se v septembru ni bistveno spremenil. Delniške naložbe v Evropi in ZDA so malenkost pridobile, medtem ko so tečaji delnic iz držav v razvoju upadli za nekaj več kot odstotek. Vsi tečaji so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

V ZDA sta oba glavna delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones dosegla svoja zgodovinska vrhova. Najbolj so se podražile delnice podjetij iz panog zdravstva in energije. Pocenile so se delnice ameriških bank. Donosnost do dospetja na 10-letno ameriško državno obveznico se je zvišala in bila ponovno nad 3 odstotki. Nazadnje je bila nad 3 odstotki maja letos. Centralna banka je na septembrskem zasedanju nadaljevala s postopno normalizacijo monetarne politike in zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk. To je bil že osmi dvig po decembru 2015, ko je Fed prvič po letu 2007 dvignila obrestno mero. Do konca leta se pričakuje še eno zvišanje. Vlada predsednika Trumpa je uvedla uvozne tarife na kitajske izdelke, ki predstavljajo 200 milijard ameriškega uvoza. Od 24. septembra tako uvozna davščina znaša 10 %, na koncu leta pa se bo zvišala na 25 %. Po zadnjih podatkih se je stopnja rasti cen življenjskih potrebščin znižala in znaša 2,7 % na letni ravni. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje v septembru izboljšalo.

Prav tako kot v ZDA, je bila tudi v Evropi majhna rast delniških tečajev. Najbolj so se podražile naložbe v energetska podjetja, kar lahko pripišemo dražji surovi nafti. ECB tudi na tokratnem zasedanju ni napovedala sprememb v monetarni politiki. Potrošniško zaupanje je po raziskavah Evropske komisije v septembru upadlo. Prav tako se je poslabšal pogled podjetij v proizvodnem sektorju. Indeks PMI za podjetja v storitveni panogi se je izboljšal. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je na koncu meseca gibala okoli 0,5 %.

Naložbe v državah v razvoju so se nekoliko pocenile. Prodajni pritiski so bili na Kitajskem. Nove uvozne dajatve, ki jih je sprejel predsednik Trump, bodo zmanjšale konkurenčnost kitajskih izvoznikov. Na drugi strani so naložbe v Rusiji in Braziliji zrastle. Cena severnomorske surove nafte se je podražila nad 80 dolarjev za sodček, kar je najvišje po letu 2014.

Na Ljubljanski borzi se ni podražila nobena delnica, indeks SBITOP pa je mesec zaključil skoraj 3 % nižje. Med ostalimi trgi v regiji so se podražile le naložbe v Romuniji in to le za nekaj več kot odstotek.

 

KD Skladi v sodelovanju s Peakside Capital kupili trgovski center Arkadia

 

KD Adriatic Value Fund je zaključil nakup trgovskega centra Arkadia, ki se nahaja na Virski cesti 21, na Dobu pri Domžalah. Trgovski center Arkadia leži na odlični lokaciji, neposredno ob priključku na AC Ljubljana – Maribor in predstavlja kompleks 19 trgovinskih enot v skupni velikosti 11.000 kvadratnih metrov oddajnih površin in s 350 parkirnimi mesti. Trgovski center ima polno zasedenost, med najemniki pa najdemo tudi mednarodno uveljavljena podjetja, kot so Spar, Müller, C&A in Hervis.

Naložbeni cilj KD Adriatic Value Fund je ustvariti donos za investitorje iz naslova prihodkov od najemnin in kapitalske rasti iz naložb v nepremičnine v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, s poudarkom predvsem na pisarniških in trgovskih nepremičninah. Vse tri ciljne države predstavljajo regijo, kjer je nepremičninski sektor še relativno nerazvit in donosi privlačni, dolgoročni uspeh sklada pa podpira tudi močna gospodarska rast.

 

Luka Podlogar, KD Skladi, je dejal: »Z nakupom Arkadie sklad KD AadriaticValue Fund utrjuje svojo osnovno dejavnost in širi nepremičninski naložbeni portfelj. To je v skladu z našo strategijo, da institucionalnim vlagateljem ponudimo nepremičnine naložbenega razreda v regiji JVE.«

Tomasz Niezgodzki, Peakside Capital, je poudaril: »S svojo strateško umestitvijo in zanesljivo strukturo najemnikov bo ta nepremičninska naložba dopolnila donosnostni profil ostalih naložb in hkrati zagotovila sektorsko razpršenost.«

 

________________________________________________________________________________________

 

Dodatne informacije:

 

KD Adriatic Value Fund je posebni investicijski sklad, ki ga je ustanovila KD Skladi, ena od največjih in najstarejših družb za upravljanje v Jugovzhodni Evropi (JVE), v sodelovanju s Peakside Capital, neodvisno družbo za upravljanje nepremičnin. Gre za prvi regulirani nepremičninski alternativni investicijski sklad v Sloveniji. V skladu so svoja sredstva združili institucionalni vlagatelji iz regije. Do sedaj je sklad zbral sredstva, ki mu dajejo možnost investicij preko 50 milijonov evrov.

Družba KD Skladi, ki je bila ustanovljena leta 1994, je ena od največjih in najstarejših družb za upravljanje v Jugovzhodni Evropi. Skupaj s hčerinskimi družbami upravlja okrog 800 milijonov evrov sredstev v 34 skladih in 13 drugih portfeljih v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti (skupaj s svojimi odvisnimi družbami) po celotni regiji JVE, med drugim najstarejše vzajemne sklade v Sloveniji in na Hrvaškem.

Peakside Capital je specializirana evropska družba za upravljanje naložb in je v lasti članov uprave podjetja. V upravljanju ima nepremičninske naložbe z bruto vrednostjo sredstev več kot 1 milijardo EUR, z glavnim poudarkom na naložbe v Srednji in Vzhodni Evropi ter Nemčiji. Predstavništva ima v Frankfurtu, Münchnu, Zugu (Švica), Varšavi, Pragi in Luxembourgu. Peakside Capital zagotavlja storitve upravljanja skladov in naložbenega svetovanja za portfelje v upravljanju, ki zajemajo štiri lastne nepremičninske sklade ter precejšnje število naložb posameznih institucionalnih vlagateljev.

 

Surova nafta najvišje po letu 2014

Obe najpogosteje citirani naftni mešanici surove nafte brent in WTI sta od januarja 2016 pa do danes skoraj potrojili vrednost. Konec leta 2015 oziroma v začetku leta 2016 je v veljavo stopil dogovor med državami naftnega kartela OPEC in Rusijo (ter še nekaterimi ostalimi manjšimi državami) o omejevanju rasti proizvodnje, s čimer so udeleženci hoteli stabilizirati globalni naftni trg, ki se je soočal z izjemno presežno ponudbo. Večina analitikov v prvih mesecih veljave dogovoru ni pripisovala velikih možnosti uspeha, a se je do danes izkazal za izjemno uspešnega.

Glavni razlog letošnje rasti se v veliki meri pripisuje gospodarskim sankcijam usmerjenim proti Iranu s strani ZDA (in njihovih satelitov) zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogojev jedrskega sporazuma. V okviru novega vala gospodarskih sankcij proti Iranu so ZDA »prosile« svoje zaveznice, da z novembrom prekinejo kakršno koli gospodarsko sodelovanje z Iranom. Neupoštevanje »prošnje« bi za vsako državo, ki ne bi upoštevala »želja« ZDA, avtomatsko sprožilo enake gospodarske sankcije, kot veljajo za Iran. Seveda se to (primarno) nanaša na trgovino z iransko nafto (ki je Američani ne uvažajo in tako ne bodo podvrženi nevšečnostim, povezanim z iskanjem novih poslovnih partnerjev, ki bodo najverjetneje hoteli za sodelovanje drugačne komercialne pogoje), katere izvoz pokrije skoraj 3 odstotke svetovne dnevne porabe oziroma 3 milijone od 100 milijonov sodčkov dnevno.

Izpad iranske proizvodnje bi bil dovolj velik, da bi zamajal rahlo ravnovesje na svetovnem naftnem trgu, kar se odraža tudi v rasti cene. Še vedno ni povsem jasno, kako se bosta na poziv ZDA odzvali Indija in predvsem Kitajska, največji odjemalki iranske surove nafte. Kitajska je nedavno za transport surove nafte že začela uporabljati iranske tankerje in s tem prihranila nevšečnosti podjetjem s sedežem v državah – in posledično tudi tem državam, ki so »ustregle« željam ZDA. Kitajska se je že velikokrat izkazala za zelo iznajdljivo in verjamem, da v luči novonastale trgovinske vojne, ne bo kar tako sklonila glave in sprejela »tujih« pravil igre. V tem primeru na naftnih trgih morda ne bomo deležni rušenja ravnotežja, zaradi česar tako »napihnjena« cena tekočega zlata ne bo vzdržna.

Objavljeno v časniku Dnevnik, 3. oktober 2018

Davčni strel v koleno

 

Tem naj bi bila po neuradnih informacijah namenjena desetina ponujenih delnic. Med poznavalci domačega trga kapitala prevladuje ocena, da IPO NLB za Slovence ne bo zanimiv, če bi se spremenila cedularna obdavčitev, kot je predvideno v koalicijski pogodbi. To bi bil seveda strel v koleno vladajoče politike, saj bi takšna privatizacija privedla ravno do zaključka, kot si ga želi predvsem leva politična struja.

Razpršenost lastništva, domači vlagatelji in čim manjše število tujih špekulantov je mantra, ki jo vseskozi ponavljajo politiki. In navsezadnje, manjše število kupcev pomeni nižjo ceno prodajanega blaga. Pričakujemo torej, da se vlada čim prej oglasi in razčisti dvome o tem, kakšna bo nova davčna zakonodaja.

Novi finančni minister Andrej Bertoncelj prihaja iz SDH, torej bi omenjeno težavo moral razumeti. Bo sprememba v škodo podjetnikom, vlagateljem v delnice in vzajemne sklade ter sami državi kot prodajalcu delnic NLB? Bi izpeljana letos, morda drugo leto ali pa bo vlado le srečala pamet in bo pustila davke nespremenjene?

In ne samo pri NLB, interesa za nakup delnic oziroma varčevanja v vzajemnih skladih na splošno ne bo več. Ob tveganju, ki ga prinašajo naložbe v delnice, in davku, ki bi vzel skoraj polovico kapitalskega dobička in bo povišal davčno obremenitev osnovne plače, se investiranje v delnice preprosto ne bo več izplačalo.

Pod vplivom tega meča, ki visi nad glavo domačim vlagateljem, je od začetka junija, ko je bil znan rezultat volitev, borzni indeks SBI TOP zdrsnil že za devet odstotkov. Fizične osebe bežijo iz naložb, saj letos še lahko prodajo delnice in plačajo normalen davek na kapitalski dobiček. Na domači borzi je tako slišati pregovor »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.«

 

Objavljeno v časniku Delo, 29. september 2018