Brexit – čeprav je izid referenduma nepričakovan, smo bili nanj pripravljeni

Včeraj so Britanci na referendumu izglasovali izstop iz Evropske unije. Za trge nepričakovan rezultat se je danes zjutraj odrazil v padcu angleške valute in evra, padcih na delniških trgih, padcu zahtevanih donosnosti nemških obveznic ter rasti zahtevanih donosnosti obveznic perifernih evropskih držav.

Navkljub nepričakovanemu rezultatu smo se na tak izid referenduma na KD Skladih dobro pripravili. Pozicioniranje portfeljev naših podskladov je defenzivno, kar se odraža v nižjih deležih delniških naložb in višjih deležih denarnih sredstev, v okvirih naložbenih politik. Dodatno smo se pred negativnimi odzivi na kapitalskem trgu zavarovali tudi s tehnikami ščitenja z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Defenzivno pozicionirani pa smo BREXIT dogodek pričakali tudi pri naložbenih politikah produkta Individualnega upravljanja premoženja, kjer za upravljanje premoženja strank znotraj svojega krovnega sklada uporabljamo kvantitativen program optimizacije naložbenih portfeljev.

Brexit – kako naprej? Prve politične posledice smo videli takoj zjutraj, z napovedanim odstopom angleškega premierja Cameroona, pričakujemo pa lahko, da bo odločitev Britancev povzročila pravi politični vihar širom Evrope. Kaj sledi odločitvi Velike Britanije?

Ena izmed prvih posledic odločitve je močan skok negotovosti, ki bo negativno vplivala na gospodarsko aktivnost v Evropi pa tudi širše. Ocene negativnega učinka na gospodarsko rast v Veliki Britaniji in Evropi se gibljejo med 0,5 in 1,5 o.t., predvsem zaradi negativnih učinkov na investicije (okolje visoke negotovosti, ki bo vplivalo na investicijsko dejavnost) ter zasebno potrošnjo. Točne ocene so v tem trenutku praktično nemogoče, saj bo razvoj dogodkov pogojen tudi s strani reakcij odločevalcev predvsem na strani denarnih in fiskalnih politik, vprašanj prihodnosti enotnega trga ter vprašanja okoli škotske neodvisnosti.

V zadnjem tednu je navkljub pričakovanemu tesnemu izidu veljalo prepričanje, da bodo Britanci glasovali za EU, kar se je na trgih izkazovalo v močni rasti tečajev. Današnja negativna reakcija na obratni izid referenduma torej ni nepresenetljiva. Volatilnost in negotovost na trgu je trenutno izredno visoka, pričakujemo pa lahko postopno normalizacijo. Na strani obvezniških naložb ima Evropska centralna banka (ECB) v sklopu trenutno sprejetih programov na voljo ukrepe, s katerimi lahko uravnava zahtevane donosnosti. Glavno orodje je predvsem kupovanje državnih obveznic na sekundarnem trgu. Poleg rednega odkupovanja pa lahko ECB na trg poseže tudi z dodatnim »kriznim« odkupovanjem, ki ga poznamo pod imenom OMT. še več, nedavno je celo nemško ustavno sodišče potrdilo omenjen ukrep kot skladen z nemško ustavo. še bolj pa je razširil možne ukrepe stabilizacije angleški centralni bankir, ki lahko močno podpira poslovne banke z več 100 milijardami dodatne likvidnosti. Z namenom stabilnih deviznih tečajev pa so zgodaj zjutraj intervenirale določene druge centralne banke, med katerimi bi poudarili Japonsko in švicarsko.

Srednje in dolgoročno je zelo pomembno, kakšne bodo politične posledice odločitve Velike Britanije in kako bo to vplivalo na evropsko integracijo. Na eni strani je rezultat referenduma lahko veter v jadra populističnim evropskim strankam, ki v svojih programih težijo k manj tesni evropski integraciji ali celo izstopu posameznih držav iz EU. V tej luči bodo prvi test že parlamentarne volitve v nedeljo v španiji, oktobra pa nas čaka referendum o spremembi ustave v Italiji, ki bi lahko prerastel v politično in ne vsebinsko bitko. Po drugi strani pa bi odločitev Velike Britanije ob pravi politični volji lahko pripeljala do reforme delovanja in odločanja v EU ter še tesnejše integracije, ki bi lahko rezultirala v fiskalni uniji in skupnih evro obveznicah.

Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja