Bo tudi leto 2018 pozitivno za obveznice?

Če bi me na začetku lanskega leta vprašali, kakšen bi bil optimalen scenarij na evropskih obvezniških trgih, bi vam opisal dogajanje v letu 2017. Leto se je namreč začelo z veliko politične negotovosti, saj se je dobrih 40 odstotkov volilnih upravičencev v EU v letu 2017 odpravilo na domače volitve.

 

Na kratko lahko povzamemo glavno dilemo na Nizozemskem, v Franciji, Avstriji in Nemčiji – več oziroma manj Evrope. V tem vprašanju se skriva tudi prihodnost skupne denarne valute – evra. V času krize se je namreč dodobra pokazala njegova največja hiba – pomanjkanje skupnih politik. Zaradi tega je bila recesija v mnogih evropskih državah večja in daljša.

Evropejci so v lanskem letu v glavnem zavrnili politični populizem in idejo fragmentacije unije. S tem pa dali zaupnico evru. Znižanje sistematične negotovosti je vodilo v učinkovitejše prelivanje izjemno spodbudne monetarne politike evropske centralne banke in okrepilo gospodarske obete, ki so se začeli prelivati v višjo gospodarsko rast ter zniževanje brezposelnosti. Boljše gospodarstvo pa olajša sanacijo težav iz recesijskih časov, če izpostavimo banke.

V tem duhu so se zvezde postavile v dobro finančnih trgov, tudi obveznic. Opora ECB je preprečila prehitro dvigovanje dolgoročnih obrestnih mer. Gospodarsko okrevanje in zagotovilo, da bo evro še z nami pa je zniževalo kreditne pribitke bolj problematičnih držav. Na tem mestu je treba še posebej izpostaviti Portugalsko, ki je v letu 2017 ponovno pridobila prvovrstno bonitetno oceno uglednih bonitetnih hiš. Prav tako tudi Slovenijo, ki je dokončno izstopila iz vlaka sredozemskih držav in vstopila v prvo ligo. Še najbolje to prikazuje uspešno izvedena izdaja referenčne 10-letne obveznice v začetku januarja. Višina povpraševanja in zahtevana donosnost malo nad enim odstotkom je nekakšna nagrada za vse izpeljane varčevalne ukrepe in določeno konsolidacijo javnih financ. A državno zadolževanje je dinamični proces, kar pomeni, da se na preteklih lovorikah ne da spati.

Če želi država še naprej ohranjati status prvovrstnega izdajatelja, mora predvsem začeti zniževati kazalnik dolga v BDP tako z določeno odprodajo premoženja, kot tudi s čim bolj uravnoteženimi javnimi financami. V tem letu bo namreč ECB soočena s pritiski dvigovanja bazične obrestne mere, kar bi pomenilo dražje zadolževanje za vse v Evropi. Hkrati so pred nami še italijanske volitve, kjer ni povsem nemogoč tudi antievropski razplet. Ta bi spet obudil določene strahove iz preteklosti.

Vidna tveganja v tem letu niso tako velika kot v preteklem, a rado se zgodi, da je treba biti v tem času še posebej previden. V ta namen je smiselno aktivirati in za svoje prihranke iskati dobre finančne nasvete.

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada KD Bond in KD Corporate Bonds ter denarni sklad KD MM. Na izboru revije Moje finance je sklad KD MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013 in 2015.