Bližnji vzhod ponovno v plamenih

Vse bolj verjetno postaja, da se bo politični kaos, ki v Iraku vlada že vse od umika ameriških vojaških sil leta 2011, končal s ponovnim prelivanjem krvi. Tako imenovana vojaška milica samooklicane Islamske države Iraka in Levanta (v nadaljevanju ISIL), domnevno povezane s teroristično skupino Al Kaida, je pregnala uradne iraške vojaške sile s severa in severozahoda države ter se že pričela pomikati proti prestolnici države Bagdadu. Druga največja članica naftnega kartela OPEC je tako na pragu državljanske vojne, kar bi lahko močno vplivalo na globalno oskrbo s surovo nafto.

Bistvo spora leži pretežno v etnični deljenosti te bližnje vzhodne države, zagotovo pa h konfliktu prispeva delitev in nadzor nad obilnimi naravnimi viri države. Vzhodni in jugovzhodni del države je pretežno šiitski, jugozahod in zahod države pretežno sunitski, medtem ko se je na severu države izoblikovala delno avtonomna Kurdska republika (prav tako suniti). Kar dve tretjini proizvodnje surove nafte je trenutno skoncentrirane na jugovzhodnem (šiitskem) delu države, blizu meje s Kuvajtom. Na drugi strani naj bi se v severnem delu države, Kurdistanu, nahajalo eno izmed zadnjih velikih neizkoriščenih nahajališč črnega zlata. Za pravice do izkoriščanja kar 45 milijard sodčkov dokazanih rezerv v vrsti stojijo največja naftna podjetja, kot sta ameriški Exxon Mobil in francoski Total. Pričakovano je glavni razlog za naraščajočo napetost med uradnim Bagdadom in kurdskimi oblastmi nesoglasje glede lastništva pravic nad nahajališči in morebitne delitve dobička naftnih poslov. Glavnina spopadov med iraško vojsko in pripadniki ISIL se trenutno odvija na enem izmed najbolj »spornih« območjih države, ki si ga sočasno lastita uradni Bagdad kot tudi Kurdistan. Glede na trenutni razplet postaja vedno bolj očitno, da bo iz celotne situacije največ pridobil ravno Kurdistan.  Po zadnjih podatkih naj bi vrzel v predhodno omenjenem »spornem« delu države, ki je nastala po umiku iraških vojaških sil (napadenih s strani ISIL) že zasedla kurdska vojska, Kurdistan pa naj bi na vojno območje poslal več kot sto tisoč vojakov. S tem je trdno v kurdskih rokah celoten severni del države, katerega uradni Bagdad najverjetneje ne bo dobil nazaj brez odprte državljanske vojne in s tem vojaškega posredovanja. Glede na neposredno grožnjo, ki jo pomeni z zahoda hitro napredujoča milica ISIL, je odprtje nove fronte na severu malo verjetno.
    
Kljub temu, da so trenutno spopadi še zelo oddaljeni od juga države, kjer je skoncentrirana večina proizvodnje, se je cena nafte (brent) prejšnji teden povzpela nad 114 dolarjev za sodček. Bistveno večji odziv lahko pričakujemo ob morebitni širitvi bojev proti jugu Iraka, ki bi najverjetneje za seboj potegnila tako velik izpad proizvodnje, da bi to močno zamajalo svetovno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.

Sašo šmigić, KD Skladi