Entries by abra_nikitenko

Črni oblaki se lahko tudi razkadijo

Dogajanja na finančnem trgu v zadnjem četrtletju lanskega leta so nas opomnila, da v življenju poti ne vodijo samo navzgor. Korekcija na glavnem ameriškem borznem indeksu v višini 15 odstotkov je namreč znamenje konca nekega obdobja, v katerem so centralne banke obvladovale igro in s svojo politiko olepševale realnost.

Evropska dilema

Slab konec 2018 in zelo volatilen uvod v 2019 je podrl precej zastavljenih strategij vlagateljev na kapitalskih trgih. Še novembra, ko se pripravlja glavni del strategij, je svetovni gospodarski položaj za 2019 kazal precej drugačno, bolj optimistično sliko. A po vseh turbulencah zadnjih dveh mesecev v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, ali trg ponovno vidi nekaj več, kar gospodarstvo šele zaznava. Če so ameriški makroekonomski podatki še zmeraj zelo dobri, pa vse bolj skrbi hitro in močno poslabšanje gospodarske slike v Evropi. Povezave lahko verjetno iščemo v slabših gospodarskih podatkih, ki prihajajo iz Kitajske in drugih trgov v razvoju, od katerih je Evropa precej bolj odvisna kot ZDA. Posledično ostaja odprto vprašanje o deležu delnic evropskih podjetij v portfelju.

Smer tečajem bodo dala gospodarska pričakovanja

Minulega leta vlagatelji na Ljubljanski borzi ne bodo ocenjevali kot uspešnega. Borzni indeks SBI TOP je namreč leto končal na skoraj isti točki, kjer ga je začel. Še malenkost slabše, saj je bila donosnost celo za ščepec negativna. V borzni indeks seveda niso vštete dividende, zato so v povprečju vlagatelji le nekaj zaslužili. Povprečna dividendna donosnost delnic, ki sestavljajo indeks, je bila lani dobrih šest odstotkov. Največ so delničarjem lani izplačali v Telekomu, kjer je bila donosnost skoraj 14-odstotna, medtem ko delničarji koprske Intereurope dividend sploh niso dobili.

Cena surove nafte pozitivno v novo leto

Cena surove nafte je na krilih optimizma glede morebitnega uspešnega rezultata pogovorov o medsebojni trgovini med ZDA in Kitajsko, ki trenutno potekajo v Pekingu, ter dodatnega znižanja kvote črpanja s strani naftnega kartela Opec pozitivno zakorakala v novo leto. Obe referenčni mešanici, WTI in brent sta v prvem tednu novega leta pridobili 8 odstotkov vrednosti.

Po plimi pride …

Ob dogajanju na finančnih trgih ob koncu letošnjega leta mi misli bežijo v preteklost. In sicer v čas po nastopu predstavitve takrat še nestandardnega ukrepa centralnih bank – odkupovanja obveznic na trgu (2009). Glavni argument zagona »tiskarskih strojev« je bil v želji glavnih bankirjev, da bodo z rastjo tečajev na borzah povrnili zaupanje, zmanjšali negotovost ter povečali vrednost premoženju, kar naj bi se postopno prek večje porabe prelilo nazaj v realno ekonomijo.

KD Skladi: S Tino in Veroniko si delimo strast

(Ljubljana, 20. december 2018) Društvo športnih novinarjev Slovenije je na včerajšnji, že tradicionalni prireditvi, podelilo nagrade najboljšim športnikom v letu 2018. Letos se je te prestižne nagrade razveselila tudi jadralska posadka 470 Tina Mrak in Veronika Macarol, ki je prejela nagrado za najboljšo ekipo in ki že nekaj časa uspešno sodeluje s KD Skladi.

Slovenija – dežela majhnih in srednje velikih podjetij

Slovenija je dežela majhnih in srednje velikih podjetij, kar 99,8 odstotka oziroma več kot 136.000 jih namreč spada v to kategorijo. Ta podjetja zaposlujejo več kot 70 odstotkov vseh aktivno zaposlenih in ustvarijo 64 odstotkov dodane vrednosti v gospodarstvu. Približno polovico izvoza v Sloveniji ustvarijo majhna in srednja podjetja. Izmed vseh podjetij v Sloveniji je bilo med letoma 2013 in 2017 več kot 5.000 takih, ki se kvalificirajo kot hitro rastoča.

Medved je tu

Pred komaj dvema mesecema so bili naslovi v medijih polni optimizma in Trump je tvital o novem rekordu na ameriških borzah. Sredi decembra je slika skoraj povsem obrnjena. Rdeča barva prevladuje na borzah in strah pred upočasnjevanjem gospodarstev vse bolj najeda zaupanje vlagateljev. Optimizem po 90-dnevnem odlogu dodatnih ameriških carin na kitajsko blago je trajal le en dan. Aretacija finančne direktorice Huaweija vzbuja strah, da dogovora ne bo. V Evropi nezmožnost hitrega prilagajanja ter notranje razprtije že leta odvračajo vlagatelje in posledično Evropa po rasti močno zaostaja za ZDA. Za trge v razvoju vlagatelji ugotavljajo, da niso homogena skupina in da je treba opazovati gospodarsko dinamiko v vsaki državi posebej. Podrobnejši pogled odkriva pomanjkljivosti, ki vlagateljem trenutno ne vzbujajo zaupanja.

Signali s finančnega trga

Po vsakem dežju posije sonce, bi lahko rekli za začetek decembra na finančnih trgih. V preteklih mesecih slabim novicam kar ni bilo videti konca, vse pa so imele isti imenovalec – politična negotovost. Amerika je zaostrovala trgovinsko vojno, Italija je kljubovala skupno določenim pravilom igre, nato pa še britanska farsa okoli brexita. Nad trgi pa je bdela še sprememba imen in uteži gospodarskih panog, ki je vplivala na uteži posameznih naložb znotraj portfeljev institucionalnih vlagateljev.

Surova nafta ponovno nad 60 dolarji za sod

Cena terminskih pogodb na surovo nafto je v ponedeljek zrasla za slabe 3 odstotke in se tako povzpela nad mejo 60 dolarjev za sod v primeru severnoatlantske mešanice brent (ameriški WTI je trgovanje v ponedeljek končal nekaj pod 52 dolarji za sod). Surova nafta je tako nadomestila del velike izgube preteklega tedna, ko je cena črnega zlata padla na ravni, ki smo jih nazadnje videli oktobra lani. Kljub ponedeljkovemu okrevanju nadaljnjo rast pod vprašaj postavljata odprti vprašanji globalne gospodarske rasti, ki kaže prve znake ohlajanja, in dodatne agregatne ponudbe na krilih rekordne proizvodnje v Savdski Arabiji.