Aktualno
Ali obstajata dobra in slaba deflacija?
Veliko je bilo že napisanega na temo dolgoročne deflacije na Japonskem v zadnjih dobrih dveh desetletjih. Številni ekonomisti opozarjajo, da bi se podoben scenarij lahko zgodil tudi v Evropi, kjer že dalj časa opazujemo zniževanje inflacijske stopnje. Že oktobra smo videli, da se je letna inflacija znižala pod mejo enega odstotka in tam vztraja že dobre štiri mesece. Omenjena meja je pomembna, ker si jo tolmačim kot »varovalni pas« pred deflacijo.
Vendar pa po besedah evropskega centralnega bankirja Maria Draghija vsaka negativna vrednost indeksa življenjskih potrebščin ni deflacija v »japonskem« pomenu besede. V Evropi tako poznamo dobro deflacijo, ki je imenovana »notranja devalvacija«. V to skupino spadajo države, ki so v minulih letih zaradi hitre rasti cen postale manj konkurenčne. Tako zniževanje cen jim posledično konkretno zvišuje konkurenčnost. Omenjeno se lepo kaže v zviševanju kazalnikov indeksa zaupanja v španiji, Italiji in tudi Grčiji, ki kažejo na pozitivno gospodarsko rast.
Na drugi strani pa je negativna deflacija prisotna v primeru širšega zniževanja cen dobrin, kar povzroči začaran krog nadaljnjega zniževanja cen. Tega pa po besedah centralnega bankirja zdaj v Evropi še nimamo. Bo pa inflacija v Evropi še kar nekaj časa ostala nižja od dveh odstotkov. Velik del nižjih cen lahko namreč pripišemo zniževanju cen hrane in energije. Zgodba pije vodo vse do realizacije napovedi gospodarskega okrevanja, ki naj bi bilo posledica večjega izvoza in rasti notranje potrošnje.
Smo pa priče zaostritvi razmer na razvijajočih se trgih, ki so v tem trenutku še vedno finančne narave in ne vplivajo na obvezniške trge v Evropi. Ker pa evropske države veliko izvažajo na omenjene trge, bi vsako poslabšanje realnoekonomskih podatkov negativno vplivalo tudi na inflacijo v Evropi, ki bila v omenjenem scenariju slaba deflacija.
Vse več je torej kazalnikov, ki evropski centralni banki omogočajo nadaljnje sproščanje monetarne politike. še posebej bo treba spremljati posodobljeno napoved makroekonomskih napovedi ECB, ki bo prvič tudi narejena za leto 2016. Ob napovedi, nižji od dveh odstotkov, bi znižanje obrestnih mer pričakoval že marca.
Zavrnitev izvajanja pobiranja nepremičninskega davka v Sloveniji pa počasi povečuje pritisk na sprejemanje novih reform, ki pa bodo morale biti na odhodkovni strani proračuna. Da pa pritiski s strani finančnih trgov ne bi bili previsoki, je zakladnica izdala novi 5- in 10-letni dolarski obveznici. Bodo pa po evropskih volitvah svoj ton zagotovo zaostrili pri evropski komisiji. Tako se nam obeta še eno pestro leto.
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi d. o. o.
