Spletna poslovalnica
Glasuj:      3,7   št. vseh glasov: 27

Pregled leta 2009 in kako bo v 2010 (09:14)

Ob koncu kapitalskega leta 2009 smo pripravili letni video intervju s predsednikom uprave KD Skladi, dr. Petrom Groznikom, o njegovih pogledih na preteklo leto 2009, obetih za 2010 in drugih pomembnih mejnikih za KD Sklade.

Povzetek pogovora:

1. Dr. Groznik, kako gledate na iztekajoče se leto 2009 v primerjavi s prejšnjim, za finančne trge prelomnim letom 2008?

Leto 2008 je bilo seveda prelomno leto za slovenske vlagatelje, prišlo je do globalnega borznega zloma, tega slovenski vlagatelji še niso doživeli v nasprotju z vlagatelji na razvitih trgih. Leto 2009 pa je bilo z borznega vidika izjemno dobro leto. Vsi indeksi so se obrnili navzgor, vsi trgi so letos pozitivni, je pa res, da so bili vlagatelji letos zaradi šoka iz leta 2008 zelo, morda celo pretirano previdni pri svojih naložbenih odločitvah.

Katere vaše napovedi glede razvoja krize so se uresničile in kaj se iz vsega tega lahko naučijo vlagatelji?

Nihče nima kristalne krogle, nihče ne more reči, da je pravilno zadel zlom in odboj, ki smo ga videli. Res pa je, da smo v družbi KD Skladi dokaj dobro analizirali vzorce preteklih kriz na vseh kapitalskih trgih. Podobni zlomi so se v zgodovini že dogajali, zato smo vedeli, da bo tudi po tem zlomu prišlo do okrevanja, in dokaj dobro zadeli, kako se bo kriza na borznih trgih razpletala.

Kako bo v letu 2010?

Predvsem je na mestu velika doza previdnosti, borzni trgi so znani po pretiranih reakcijah; kadar padejo, znajo pasti bolj, kot bi bilo potrebno glede na podatke o poslovanju, in kadar zrastejo, pogosto zrastejo prehitro in preveč.

2. Nekateri vlagatelji, ki so poslušali nasvete upraviteljev o »priložnosti generacij« in vlagali tudi ob popravkih na delniških trgih, so lani lahko s skladi že lepo zaslužili, saj so nekateri skladi že lepo zrasli. Kaj pa to pomeni za tiste vlagatelje, ki so zamudili dno oziroma odboj tečajev?

Redki so bili tisti, ki so si lani ob takem času upali vlagati na borzo, tem se je seveda izjemno dobro obrestovalo. Vzorci in analize podobnih večjih kriz v preteklosti kažejo, da je po takšnem šoku navadno 1-2 leti dokaj strma rast, potem se pa nadaljuje daljše obdobje bolj umirjene rasti, ki lahko traja tudi do nekaj let. S pametno časovno razporejenimi vlaganji oziroma nakupi lahko vlagatelji še vedno ujamejo ta drugi del okrevanja po borznem zlomu. Za dolgoročne vlagatelje (10 let in več) je navkljub eksplozivni rasti še vedno veliko dobrih priložnosti; so podjetja, ki so ustrezno ovrednotena in ki izplačujejo lepe dividende, z okrevanjem gospodarstva znajo tudi dobički ustrezno poplačati sprejeta tveganja.

3. Katere panoge/regije so bile najbolj uspešne v tem letu in katerim najbolje kaže v 2010?

Panožno: Letos je bila sicer malo v zaostanku na dolgi rok perspektivna panoga energentov in alternativnih virov pridelovanja energije, ki je izredno hitro rasla v preteklosti. Zaradi problema globalnega segrevanja in pozornosti, ki je temu namenjena v javnosti, bo v to panogo zagotovo vloženega še veliko denarja v naslednjih desetletjih in zaradi globalnega segrevanja bodo ta podjetja še lepo služila.

Geografsko: Kriza se je začela na najbolj razvitih trgih, se potem preselila na razvijajoče se trge in nato šele na (ob)mejne trge, kamor spada Slovenija in vzhodna Evropa. Podobno se tudi razpleta.

Novi trgi kot ena od regij prihodnosti: Tako je bilo že pred krizo in ostaja tudi po njej, razvijajoči se trgi so območje, kjer sta demografska in gospodarska rast najhitrejši, nimajo težav z zmanjševanjem prebivalstva, veliko je poceni delovne sile. Gre seveda za bolj propulzivna območja, ki prinašajo višja tveganja, pa tudi potencialno višje zaslužke.

4. Zadnje čase pogosto beremo o predlogu o pokojninski reformi in pokojninski problematiki. Kako vidite vlogo skladov pri varčevanju za pokojnino, katere rešitve ponujate v KD Skladih?

V KD Skladih se zavedamo in to skušamo povedati tudi vlagateljem, da za svojo (dodatno) pokojnino najbolje poskrbi vsak sam z rednim in discipliniranim mesečnim varčevanjem. Lahko se zanesete le na to, kar si sami prihranite, in nič drugega.


5. Še v enem pogledu bo leto 2010 jubilejno za KD Sklade, nam lahko kaj več poveste o tem?

1. januarja 2010 praznuje naš najstarejši sklad KD Galileo svojo 18. obletnico. Na to smo zelo ponosni. KD Galileo je najstarejši in prvi slovenski vzajemni sklad, ki je zaoral ledino na področju, ki ga prej nismo poznali, sedaj pa imamo razvito industrijo vzajemnih skladov. Ne samo da smo ponosni, za vlagatelje, ki so z nami že od začetka, je sklad KD Galileo v vsem tem času kljub zadnji finančni krizi dosegel nadpovprečne donose, kar je velika odgovornost za upravitelje in družbo v prihodnje, da profesionalno in strokovno delamo še naprej.

6. Za konec leta, kakšno je vaše sporočilo vlagateljem in kakšne želje jim namenjate za novo leto?

Vsi smo še vedno prestrašeni, novic o slabem gospodarskem stanju je še vedno polno. Treba se je zavedati, da so borze vedno vodilni indikator, cene delnic so padle, še preden so statistike pokazale, da smo v recesiji, in obratno, letos so začele naraščati, še preden so statistike pokazale, da smo izšli iz recesije. Kdor si to lahko privošči, kar v trenutni gospodarski situaciji ni enostavno, mu še naprej priporočam redno in disciplinirano mesečno varčevanje.

Kategorije

Skladi
Nakup in prodaja
Način varčevanja v skladih
Portfelji skladov
Prijava na e-novice
Novice, strokovni članki, dogodki, akcije, poročila skladov, ...
Brezplačni telefon 080 80 24Pokličete nas lahko vsak delavnik od pon-čet 8:00-17:00 in petek 8:00-16:00.

Spletna mesta KD

Zapri okno