Za katere namene varčevanja so primerni skladi?
Vlagatelj je za bolj tvegane naložbe, kot so na primer obveznice in delnice, nagrajen v povprečju z višjimi donosi. Povprečje donosov zadnjih 100 let na delniških trgih v primerjavi z obvezniškim in denarnim trgom jasno pokaže, da so bile investicije v delnice v povprečju bolj donosne od bančnih vlog (glej graf na strani 4: Stoletna povprečna letna donosnost delniškega in obvezniškega trga ter stoletna povprečna letna inflacija v ZDA).
Priporočljivo je, da vlagatelji osnovne prihranke, namenjene nepričakovanim izdatkom ali izpadu rednih dohodkov ter doseganju kratkoročnih finančnih ciljev, razporedijo v zelo varne bančne vloge ali sklad denarnega trga. Varčevanje v delniških in obvezniških skladih je primerno za posameznike, ki želijo dolgoročno varčevati in plemenititi svoja sredstva za dodatek k pokojnini, nakup stanovanja, za šolanje otrok … Delniški in obvezniški skladi se uporabljajo kot nadgradnja ali dopolnilo za doseganje srednje- in dolgoročnih finančnih ciljev, v katerih vlagatelji varčujejo po možnosti vsaj pet let in več. Najboljše rezultate pri varčevanju v skladih so dosegali tisti vlagatelji, ki so prevzemali zanje najustreznejšo raven naložbenega tveganja, varčevali dolgoročno in so pri naložbeni usmeritvi vztrajali ne glede na kratkoročna dogajanja na kapitalskih trgih. V Sloveniji se v zadnjih letih zanimanje za sklade povečuje in počasi zavzema mesto, kot ga ima ta oblika varčevanja v zahodnem svetu.
Da tudi v Sloveniji lahko pričakujemo povečanje varčevanja v skladih, nam jasno kažejo tudi razmerja med višino neto sredstev v skladih na prebivalca. Za primerjavo, evropsko povprečje znaša približno petkrat več sredstev v skladih na prebivalca, kot ga imamo v Sloveniji.
Dolgoročno varčevanje: za dodatek k pokojnini/nakup stanovanja (nad pet let)
Časi, ko so bile pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja edini dohodek, s katerim so lahko upokojenci brezskrbno uživali jesen življenja, so minili. Za dodatno finančno varnost bomo morali poskrbeti državljani sami.
Slovenski pokojninski sistem je namreč v fazi transformacije iz klasičnega trostebrnega sistema z največjim poudarkom na prvem stebru v trostebrnega, kjer bo prvi steber vedno bolj v vlogi ohranjanja socialnega minimuma, ki ga bo vsak skoraj obvezno moral dopolnjevati z drugim in predvsem tretjim stebrom, če bo želel ohraniti podoben status kot pred upokojitvijo.
Svetovna gospodarska kriza je med drugim pospešila demografska gibanja na področju pokojnin. Na eni strani imamo manjše število zaposlenih in posledično manjši obseg prispevkov, na drugi strani pa imamo večje število prejemnikov socialne pomoči in deloma upokojencev. Zato je tudi razmerje med upokojenci in zaposlenimi na najnižji zgodovinski ravni – 1,66 zaposlenega na enega upokojenca v letu 2009 (Vir: LP ZPIZ za 2009).
Statistični urad RS za leto 2061 napoveduje, da bo delovno aktivnega prebivalstva med 18 in 63. letom za približno tretjino manj kot danes, medtem ko bo število starejših od 63 let skoraj še enkrat večje.
Če smo delali polno delovno dobo (40 let moški oziroma 38 let ženske), bi v letu 2009 znašala naša pokojnina v večini primerov malo več kot 50 odstotkov neto plače. Po izračunih Ekonomske fakultete (september 2010) naj bi po pokojninski reformi pokojnine ostale na približno enaki ravni kot pred reformo, a le če bomo delali dlje. Tudi če bi to držalo, je težko verjetno, da bo večina zadovoljnih s skoraj 50-odstotnim izpadom preskrbljenosti ob upokojitvi.
Stroka in praksa v razvitem svetu sta že zdavnaj ugotovili, da so delnice in obveznice zelo ustrezen finančni instrument za dolgoročno pokojninsko varčevanje za velik del prebivalstva. Pogoj, ki mora biti izpolnjen, je, da je treba naložbe v delnice stroškovno učinkovito dobro razpršiti v ustrezno tvegane naložbe. Ta pogoj v največji možni meri izpolnjujejo skladi, zato ne preseneča, da je danes v ZDA v skladih že četrtina pokojninskih prihrankov prebivalstva.
Predlog naložbene kombinacije skladov glede na predvideno dobo varčevanja
Priporočene naložbene kombinacije se uporabljajo tudi pri varčevanju na primer za nakup stanovanja, šolanje otrok, štipendijo oziroma za kakršno koli dolgoročno plemenitenje privarčevanih sredstev.
Kratko in srednjeročno varčevanje (do pet let)
Prednost kratkoročnega varčevanja v skladu denarnega trga KD MM v primerjavi z bančnimi depoziti je visoka likvidnost teh sredstev. Vlagatelju za doseganje konkurenčnih obresti vloženih sredstev ni treba vezati za določen rok, ampak lahko ta sredstva po potrebi dvigne praktično takoj. Za izbiro podsklada KD MM se bodo odločali varčevalci, ki želijo visoko likvidna sredstva, hkrati pa nekoliko višje donose, kot jih imajo bančni depoziti. Prav tako bodo zelo varne naložbe izbirali tisti, ki zaključujejo svoj varčevalni načrt ter želijo v bližnji prihodnosti privarčevana in oplemenitena sredstva dvigniti, ne želijo pa se izpostaviti morebitnim nihanjem tečajev na kapitalskih trgih, ki so jim po pravilu izpostavljene delnice in obveznice ter ki bi lahko negativno vplivala na končno vrednost privarčevanih sredstev.
Predlog razporeditve sredstev za dobo varčevanja do pet let
