Metodologija obračuna nakupne in odkupne vrednosti investicijskega kupona sklada določa način in vrednost, po kateri se obračuna vplačilo oziroma izplačilo vlagateljevih sredstev. Metodologija je opisana v prospektu z vključenimi pravili upravljanja.
Tomaž Butina, ki je v celoti zasnoval, v začetku pa tudi vodil in upravljal podsklad KD Galileo, fleksibilna struktura naložb, pojasnjuje takole:
"Sklad je premoženje, ki je v lasti večjega števila vlagateljev. Premoženje je razdeljeno na enote premoženja (točke) zato, da olajša evidence vlagateljev in spremljanje uspešnosti poslovanja sklada. Vlagatelj se lahko kadarkoli odloči za vplačilo ali izplačilo točk sklada. Vplačila posamičnega vlagatelja ne smejo neposredno vplivati na premoženje ostalih vlagateljev. Ravno tako izplačila posamičnega vlagatelja ne smejo neposredno vplivati na premoženje ostalih vlagateljev. Drugače povedano, vplačila in izplačila ne smejo neposredno vplivati na vrednost točke.
Kaj se zgodi, ko vlagatelj vplača v sklad ali pa zahteva izplačilo?
Z vplačilom v sklad na račun sklada prispejo denarna sredstva. Premoženje sklada se poveča za znesek vplačila, zmanjšan za vstopno provizijo. Upravljavec sklada za ta denar za sklad kupuje vrednostne papirje, kot mu narekuje investicijska politika sklada. Kako se izračuna, koliko točk je vplačal vlagatelj? Skladno s pravilom, da vplačila in izplačila ne smejo neposredno vplivati na vrednost točke, se le-ta izračuna tako, kot da vplačil in izplačil ni bilo. Po tem se vplačila in izplačila obračunajo po novi vrednosti točke, ki pa vlagateljem v času, ko so vplačali ali zahtevali izplačilo, ni bila (in sploh ni mogla biti) znana.
Zakaj ni mogoče izvajati vplačil in izplačil po tekoči (znani, trenutno veljavni) vrednosti točke?
To je najlažje ponazoriti s primerom:
Denimo, da je v skladu 4.172,93 EUR, kar je 1.000 točk. Vsaka točka je torej vredna 4,17 EUR. Novi vlagatelji vplačajo še 4.172,926 EUR. Cene vrednostnih papirjev, ki jih ima sklad, tisti dan na borzi (skupno) poskočijo za 10 %. Za koliko bi morala zrasti točka? Za 10 %, seveda. Vendar se to ne bi zgodilo, če bi bilo vplačilo obračunano po tekoči vrednosti točke:
Sklad pred vplačilom:
Skupna vrednost: 4.172,93 EUR, število točk: 1.000, vrednost točke: 4,17 EUR.
Sklad po vplačilu in upoštevani rasti na borzi, če se upošteva obračun po tekoči vrednosti točke:
Skupna vrednost: 8.763,14 EUR, število točk: 2.000, vrednost točke: 4,38 EUR.
Sklad po vplačilu in upoštevani rasti na borzi, če se upošteva obračun po prihodnji vrednosti točke:
Skupna vrednost: 8.763,14 EUR, vrednost točke: 4,59 EUR, število točk: 1909,091.
Posledice, če bi veljal obračun po tekoči vrednosti točke:
Kot je razvidno iz primera, bi pri obračunu po tekoči vrednosti točke "novi" vlagatelji s svojimi vplačili (4.172,93 EUR) "povzročili", da točka ne bi zrasla za 10 % (na 4,59 EUR), temveč le za 5 % (na 4,38 EUR). Pri obračunu vplačil ali izplačil po tekočih vrednost točke torej le-ta neposredno vplivajo na vrednost točke. Kako bi se počutili, če bi točka zrasla manj, kot bi morala glede na borzno tečajnico in bi vam upravljavec pojasnil, da so pač imeli "nenavadno veliko vplačil"? Če vrednost točke pade, se seveda pri obračunu po tekoči vrednosti zgodi obratno - nova vplačila "ublažijo" padec. Tudi izplačila podobno vplivajo na vrednost: v primeru rasti povzročijo še večji skok. V primeru padca pa dodatno povečajo padec. Obračun po tekoči vrednosti točke je zato nepošten. V primeru rasti bi bili oškodovani obstoječi vlagatelji in vlagatelji, ki izstopajo, ker bi točka "premalo" zrasla. V primeru padca pa bi bili oškodovani vlagatelji, ki vplačujejo.
Obračun po prihodnji vrednosti točke:
Res je, da je obračun po prihodnji vrednosti točke bistveno manj praktičen od obračuna po tekoči vrednosti, kjer lahko vlagatelj prinese denar in odnese investicijski kupon, brez negotovosti, koliko točk je vplačal - vendar pa je to edini doslej znan pošten način."
Zaprite odgovor
