Spletna poslovalnica

Splošno

1. Kaj je investicijski sklad?

Podjetje, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb ter njihovo nalaganje v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj; v skladu z ZISDU-1 se lahko v Republiki Sloveniji oblikuje kot vzajemni sklad (odprt investicijski sklad) ali ustanovi kot investicijska družba (zaprt investicijski sklad).


Zaprite odgovor

2. Kaj so vzajemni sklad, krovni sklad in podsklad?

Vzajemni sklad je investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje, razdeljeno na enote, katerih vrednost je na zahtevo imetnika investicijskega kupona izplačljiva iz tega premoženja. Vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje po načelu razpršitve tveganj v izključnem interesu imetnikov njegovih investicijskih kuponov (vlagateljev).

Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje, pri čemer vsak podsklad opredeljujeta poseben naložbeni cilj in naložbena politika.

Podsklad krovnega sklada je ločeno premoženje v lasti imetnikov investicijskih kuponov podsklada (vlagateljev), razdeljeno na enote, katerih vrednost je na zahtevo vlagatelja izplačljiva iz tega premoženja. Podsklade krovnega sklada upravlja družba za upravljanje po načelu razpršitve tveganj v izključnem interesu imetnikov investicijskih kuponov podskladov.

Zaprite odgovor

3. Kaj je družba za upravljanje?

Družba za upravljanje je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

Zaprite odgovor

5. Kako se meri uspešnost investicijskega sklada?

Merilo za ocenjevanje uresničitve naložbenih ciljev je donosnost sklada (rast vrednosti enote premoženja sklada) v primerjavi z donosnostjo merila za ocenjevanje naložbenih ciljev (t. i. benchmark), ki je določeno za vsak sklad posebej v prospektu z vključenimi pravili upravljanja.

Zaprite odgovor

9. Kaj je investicijski kupon?

Investicijski kupon je imenski vrednostni papir, ki je izdan v obliki potrdila o lastništvu enot premoženja vzajemnega sklada (podsklada) in katerega izdajatelj je družba za upravljanje. Glasi se na eno ali več enakih enot premoženja sklada, na katere je razdeljeno čisto premoženje sklada.

Zaprite odgovor

10. Kaj je investicijski račun?

Družba za upravljanje v okviru evidence imetnikov investicijskih kuponov vodi investicijske račune posameznega imetnika v posameznem skladu (glede na posamezno pristopno izjavo k pravilom upravljanja).

Zaprite odgovor

11. Kakšne pravice ima lastnik investicijskega kupona?

Investicijski kuponi dajejo imetnikom naslednji pravici:
  • pravico od družbe za upravljanje zahtevati izplačilo vrednosti enot premoženja podsklada oziroma vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon, in
  • pravico do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije podsklada oziroma vzajemnega sklada.


Zaprite odgovor

12. Kako Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) nadzira poslovanje sklada in družbe za upravljanje?

Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja dovoljenja in opravlja nadzor nad družbo za upravljanje, vzajemnimi skladi in investicijskimi družbami.

Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja:

  • dovoljenje družbi za upravljanje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov;
  • dovoljenje družbi za upravljanje za upravljanje posameznega investicijskega sklada;
  • dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje.

Ažurno spremlja poslovanje družb za upravljanje in investicijskih skladov na podlagi dnevnih, mesečnih, trimesečnih, polletnih in letnih poročil, ki jih posredujejo družbe za upravljanje. ATVP ima po zakonu pravico vpogleda v poslovne knjige družbe za upravljanje in investicijskih skladov ter zahtevanja določenih poročil z namenom izvajanja nadzora nad zakonitostjo poslovanja.



Zaprite odgovor

13. Ali lahko premoženje podsklada »propade«?

Premoženje vzajemnega sklada je sestavljeno iz različnih finančnih instrumentov. Sklad bi teoretično lahko propadel, če bi istočasno "propadli" vsi izdajatelji vrednostnih papirjev (podjetja, državne institucije, banke...), ki so v portfelju sklada.

Zaprite odgovor

15. Kam skladi investirajo denar vlagateljev?

Vsak podsklad krovnega sklada oziroma vzajemni sklad ima v prospektu z vključenimi pravili upravljanja zapisano naložbeno politiko, ki določa vrste finančnih instrumentov, v katere se lahko nalaga sredstva sklada ter omejitve posameznih naložb, ki so specifične za vsak sklad posebej.

Zaprite odgovor

18. Kako je zagotovljena likvidnost sklada?

Vsak sklad ima v prospektu z vključenimi pravili upravljanja opredeljen potreben obseg dodatnih likvidnih sredstev, ki so namenjena zagotavljanju likvidnosti posameznega sklada. Dodatna likvidna sredstva so denarna sredstva sklada, ki niso namenjena doseganju naložbenih ciljev, temveč pokrivanju tekočih in izrednih izplačil sklada, oblikujejo pa se lahko tudi v času, potrebnem za reinvestiranje unovčenih naložb sklada, in v primerih, ko družba za upravljanje zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnih instrumentov začasno prekine nalaganje sredstev sklada na te trge.

Zaprite odgovor

20. Kako se vrednotijo posamezne naložbe sklada?

Sklad izkazuje in vrednoti postavke v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, sprejetimi leta 2006. Posebnosti, ki so značilne za vzajemne sklade, ureja Slovenski računovodski standard 38 - Računovodske rešitve v vzajemnih skladih (v nadaljevanju SRS 38). Pravila vrednotenja posameznih računovodskih kategorij so podrobneje opisana v prospektu z vključenimi pravili upravljanja.

Zaprite odgovor

23. Kateri dokumenti o skladu so brezplačno na voljo javnosti?

Vlagatelj ima pravico zahtevati brezplačen izvod izvlečka prospekta podsklada oziroma vzajemnega sklada, prospekta krovnega sklada oziroma vzajemnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila. Ti in drugi dokumenti ter podatki in informacije skladih so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe in na vpisnih mestih, v elektronski obliki pa na spletni strani www.kd-skladi.si, kjer so objavljena tudi vpisna mesta.

Zaprite odgovor

24. Katere stroške plačujejo vlagatelji in v kakšni višini?

Vlagatelji plačujejo več vrst stroškov oziroma provizij, in sicer:

  • vstopne stroške (vstopno provizijo) - ob vplačilu v sklad (nakupu investicijskega kupona oziroma enot premoženja sklada),
  • izstopne stroške (izstopno provizijo) - ob izplačilu iz sklada (odkupu investicijskega kupona oziroma enot premoženja sklada), ki neposredno bremenijo vlagatelja, ter
  • provizijo za upravljanje (upravljavsko provizijo), ki jo zaračunava družba za upravljanje,
  • provizijo za opravljanje skrbniških storitev, ki jo zaračunava skrbnik premoženja investicijskega sklada,
  • morebitne druge stroške, posebej opredeljene v prospektu z vključenimi pravili upravljanja,ki neposredno bremenijo premoženje sklada oziroma bremenijo vlagatelja posredno.

Višina vstopnih stroškov in upravljavske provizije za posamezni sklad je določena v prospektu z vključenimi pravili upravljanja in na spletni strani www.kd-skladi.si.



Zaprite odgovor

26. Ali podsklad oziroma vzajemni sklad izplačuje ustvarjeni dobiček?

V prospektu z vključenimi pravili upravljanja je zapisana politika razdelitve oziroma zadržanja čistega dobička oziroma prihodkov posameznega sklada.

Podskladi KD Krovnega sklada oziroma vzajemni sklad KD Delniški dohodkovni ne izplačujejo dobička, saj v skladu s kapitalsko rastjo kot naložbenim ciljem prihodke in čisti dobiček v celoti zadržijo in jih v obdobju imetništva imetnikom investicijskih kuponov ne izplačujejo. Čisti dobiček, ki ga doseže sklad, se odraža v rasti vrednosti enote premoženja sklada.


Zaprite odgovor

28. Kako KD Skladi, d. o. o., obvešča vlagatelje o poslovanju sklada?

Družba za upravljanje obvešča javnost in imetnike investicijskih kuponov o poslovanju sklada na naslednji način:

OBJAVA VREDNOSTI ENOTE PREMOŽENJA SKLADA

Družba za upravljanje objavlja vrednost enote premoženja (VEP), spremembe vrednosti enote premoženja, najvišje vstopne stroške in število enot premoženja v obtoku na spletni strani www.kd-skladi.si najkasneje naslednji delovni dan po obračunskem dnevu, v časopisu Finance in morebitnih drugih dnevnikih z večjo naklado pa naslednji dan po dnevu objave v elektronskih medijih. Če je naslednji dan po dnevu objave v elektronskih medijih nedelja ali praznik, ki je dela prost dan, se ti podatki v časopisih objavijo prvi delovni dan po nedelji oziroma prazniku.

DRUGE OBJAVE

Mesečna poročila o poslovanju skladov so objavljena na spletni strani družbe za upravljanje najkasneje do 15. v mesecu po stanju na konec preteklega meseca.

Družba za upravljanje na spletni strani www.kd-skladi.si najkasneje do 15. maja vsako leto objavi revidirano letno poročilo krovnega sklada oziroma vzajemnega sklada z mnenjem revizorja, polletno poročilo pa najkasneje do 30. avgusta.

Najkasneje v 30 dnevih po prejemu revidiranega letnega poročila oziroma najkasneje do 15. maja vsako leto družba za upravljanje na svoji spletni strani objavi njegov povzetek, povzetek polletnega poročila pa najkasneje do 30. avgusta vsako leto. V istih rokih v časopisu Dnevnik objavi sporočilo o objavi povzetka z navedbo spletnega naslova, na katerem so dostopni povzetki.

Družba za upravljanje v časopisu Dnevnik oziroma morebitnih drugih dnevnikih z večjo naklado objavlja naslednja dejstva in dogodke:

  • obvestila o pomembnih pravnih in poslovnih dogodkih, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje, krovnega sklada, podsklada in vzajemnega sklada, in sicer nemudoma po nastopu pomembnega pravnega ali poslovnega dogodka;
  • obvestilo o prekinitvi pogodbe, sklenjene s skrbnikom, in sklenitvi pogodbe z drugim skrbnikom, in sicer nemudoma po nastopu dogodka;
  • druga obvestila, ki jih mora družba za upravljanje o poslovanju investicijskih skladov objaviti na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.



Zaprite odgovor

29. Kaj je upravljavska provizija in kolikšno upravljavsko provizijo obračuna družba za upravljanje KD Skladi, d. o. o.?

Upravljavska provizija, ki jo prejme družba za upravljanje za upravljanje posameznega sklada, se obračuna v odstotku povprečne letne čiste vrednosti sredstev. Obračunava in izplačuje se ob vsakokratnem izračunu vrednosti enote premoženja in čiste vrednosti sredstev sklada.

Višina upravljavske provizije je določena v prospektu z vključenimi pravili upravljanja in na spletni strani www.kd-skladi.si.


Zaprite odgovor

30. Zakaj se pri vzajemnih skladih vplačuje in izplačuje po neznani vrednosti enote premoženja?

Metodologija obračuna nakupne in odkupne vrednosti investicijskega kupona sklada določa način in vrednost, po kateri se obračuna vplačilo oziroma izplačilo vlagateljevih sredstev. Metodologija je opisana v prospektu z vključenimi pravili upravljanja.

Tomaž Butina, ki je v celoti zasnoval, v začetku pa tudi vodil in upravljal podsklad KD Galileo, fleksibilna struktura naložb, pojasnjuje takole:

"Sklad je premoženje, ki je v lasti večjega števila vlagateljev. Premoženje je razdeljeno na enote premoženja (točke) zato, da olajša evidence vlagateljev in spremljanje uspešnosti poslovanja sklada. Vlagatelj se lahko kadarkoli odloči za vplačilo ali izplačilo točk sklada. Vplačila posamičnega vlagatelja ne smejo neposredno vplivati na premoženje ostalih vlagateljev. Ravno tako izplačila posamičnega vlagatelja ne smejo neposredno vplivati na premoženje ostalih vlagateljev. Drugače povedano, vplačila in izplačila ne smejo neposredno vplivati na vrednost točke.

Kaj se zgodi, ko vlagatelj vplača v sklad ali pa zahteva izplačilo?

Z vplačilom v sklad na račun sklada prispejo denarna sredstva. Premoženje sklada se poveča za znesek vplačila, zmanjšan za vstopno provizijo. Upravljavec sklada za ta denar za sklad kupuje vrednostne papirje, kot mu narekuje investicijska politika sklada. Kako se izračuna, koliko točk je vplačal vlagatelj? Skladno s pravilom, da vplačila in izplačila ne smejo neposredno vplivati na vrednost točke, se le-ta izračuna tako, kot da vplačil in izplačil ni bilo. Po tem se vplačila in izplačila obračunajo po novi vrednosti točke, ki pa vlagateljem v času, ko so vplačali ali zahtevali izplačilo, ni bila (in sploh ni mogla biti) znana.

Zakaj ni mogoče izvajati vplačil in izplačil po tekoči (znani, trenutno veljavni) vrednosti točke?

To je najlažje ponazoriti s primerom:

Denimo, da je v skladu 4.172,93 EUR, kar je 1.000 točk. Vsaka točka je torej vredna 4,17 EUR. Novi vlagatelji vplačajo še 4.172,926 EUR. Cene vrednostnih papirjev, ki jih ima sklad, tisti dan na borzi (skupno) poskočijo za 10 %. Za koliko bi morala zrasti točka? Za 10 %, seveda. Vendar se to ne bi zgodilo, če bi bilo vplačilo obračunano po tekoči vrednosti točke:

Sklad pred vplačilom:

Skupna vrednost: 4.172,93 EUR, število točk: 1.000, vrednost točke: 4,17 EUR.

Sklad po vplačilu in upoštevani rasti na borzi, če se upošteva obračun po tekoči vrednosti točke:

Skupna vrednost: 8.763,14 EUR, število točk: 2.000, vrednost točke: 4,38 EUR.

Sklad po vplačilu in upoštevani rasti na borzi, če se upošteva obračun po prihodnji vrednosti točke:

Skupna vrednost: 8.763,14 EUR, vrednost točke: 4,59 EUR, število točk: 1909,091.

Posledice, če bi veljal obračun po tekoči vrednosti točke:

Kot je razvidno iz primera, bi pri obračunu po tekoči vrednosti točke "novi" vlagatelji s svojimi vplačili (4.172,93 EUR) "povzročili", da točka ne bi zrasla za 10 % (na 4,59 EUR), temveč le za 5 % (na 4,38 EUR). Pri obračunu vplačil ali izplačil po tekočih vrednost točke torej le-ta neposredno vplivajo na vrednost točke. Kako bi se počutili, če bi točka zrasla manj, kot bi morala glede na borzno tečajnico in bi vam upravljavec pojasnil, da so pač imeli "nenavadno veliko vplačil"? Če vrednost točke pade, se seveda pri obračunu po tekoči vrednosti zgodi obratno - nova vplačila "ublažijo" padec. Tudi izplačila podobno vplivajo na vrednost: v primeru rasti povzročijo še večji skok. V primeru padca pa dodatno povečajo padec. Obračun po tekoči vrednosti točke je zato nepošten. V primeru rasti bi bili oškodovani obstoječi vlagatelji in vlagatelji, ki izstopajo, ker bi točka "premalo" zrasla. V primeru padca pa bi bili oškodovani vlagatelji, ki vplačujejo.

Obračun po prihodnji vrednosti točke:

Res je, da je obračun po prihodnji vrednosti točke bistveno manj praktičen od obračuna po tekoči vrednosti, kjer lahko vlagatelj prinese denar in odnese investicijski kupon, brez negotovosti, koliko točk je vplačal - vendar pa je to edini doslej znan pošten način."


Zaprite odgovor
Skladi
Nakup in prodaja
Način varčevanja v skladih
Portfelji skladov
Prijava na e-novice
Novice, strokovni članki, dogodki, akcije, poročila skladov, ...
Brezplačni telefon 080 80 24Pokličete nas lahko vsak delavnik od pon-čet 8:00-17:00 in petek 8:00-16:00.

Spletna mesta KD

Zapri okno