Skladi se razlikujejo med seboj po vrstah naložb, v katere pretežno nalagajo svoja sredstva, ter glede na regije in panoge, v katere investirajo, posledično pa tudi glede na naložbeno tveganje.
Sklade izberite glede na namen in cilj varčevanja ter stopnjo tveganja, ki ste jo pripravljeni sprejeti pri svojih naložbah. Izbira je odvisna od vaših želja in potreb, ročnosti ciljev, finančnih zmožnosti, premoženjskega stanja, starosti ter vašega znanja in izkušenj pri vlaganju. Svetujemo, da sredstva razporedite v več skladov, s čimer še bolj razpršite svoje premoženje in tako manjšate tveganje.
- Najprej določite denarna sredstva, za katera menite, da bi jih lahko potrebovali v bližnji prihodnosti. Ta sredstva so primerna za investiranje v sklad denarnega trga.
- Nato vključite ustrezen delež nižje tveganih obvezniških skladov, ki bodo vaši naložbeni kombinaciji srednje- in dolgoročno povečali varnost in stabilnost ter ji znižali povprečno tveganost.
- Pomagate si lahko s pravilom, ki pravi, da v varnejše denarne in obvezniške sklade investirajte toliko odstotkov v naložbeni kombinaciji, kolikor ste stari.
- V višje tvegane mešane in delniške sklade razpršite sredstva, za katera ste prepričani, da jih srednje- in dolgoročno ne boste potrebovali.
- Priporočljivo je, da del sredstev v višje tveganih mešanih in delniških skladih najprej razpršite globalno, nato pa lahko dodajate ožje geografsko in panožno usmerjene sklade.
- V optimalno razpršeni naložbeni kombinaciji naj bi bilo več ustrezno izbranih skladov, katerih naložbene politike se ne prekrivajo.
- Poleg razpršitve sredstev v sklade z različno naložbeno politiko priporočamo tudi časovno razpršitev. Če imate možnost, investirajte sredstva periodično. Tako lahko ustvarite povprečni strošek nakupa za vrednost enote premoženja posameznega sklada in se izognete nakupu ravno na vrhu ali prodaji ravno na dnu.
- Časovno razprševanje in prerazporejanje sredstev iz bolj tveganih v manj tvegane naložbe je priporočljivo tudi pri izplačevanju sredstev, ko se približujete zaključku varčevanja. S tem se zognete temu, da bi sredstva prodali ravno tedaj, ko tečaji močno zanihajo navzdol. Dolgoročni varčevalec, ki varčuje na primer za dodatno pokojnino, naj bi od pet do sedem let pred iztekom
načrtovanega varčevalnega obdobja začel časovno razpršeno prenašati sredstva iz bolj tveganih delniških naložb v manj tvegane obvezniške in denarne.
Poudariti je treba še naslednje: delnice so resda višje tvegana naložba, vendar pa to ne drži v primeru, ko na naložbe gledamo dolgoročno in v realnem smislu (po inflaciji). Veliko vlagateljev zamenjuje kratkoročno tveganje delnic z dolgoročnim. Tveganje delnic na dolgi rok precenjujejo, zato negospodarno prevzemajo nižje tveganje, kot bi ga objektivno lahko. Delnice dolgoročno precej bolje ščitijo vaše naložbe pred inflacijo kot obveznice in druge nizko tvegane naložbene oblike (npr. depoziti na bankah).
