Vlagatelj se lahko v okviru »KD varčevalnega načrta za vplačevanje v podsklad« odloči za obročno vplačevanje denarnih sredstev v enote premoženja podsklada za časovno obdobje (obdobje varčevanja), daljše od dveh let.

Pri tem načinu vplačevanja v podsklad vlagatelj doseže ugodnejši odstotek vstopnih stroškov kot pri enkratnem vplačilu, in sicer odvisno od višine skupnega zneska vplačil v obdobju varčevanja. Odstotek vstopnih stroškov se določi tako, da se upošteva znesek celotnega vplačila v obdobju varčevanja in lestvica vstopnih stroškov.

Najnižji dogovorjeni znesek prvega vplačila (pologa), vključujoč vstopne stroške, je enak zmnožku zneska posameznega predvidenega obročnega vplačila (obroka) in predvidenega števila period vplačevanja denarnih sredstev v enote premoženja podsklada (obrokov) v enem letu. Najnižji znesek obročnega vplačila v podsklad, vključujoč vstopne stroške, je:

• 40,00 EUR za mesečna vplačila,
• 125,00 EUR za četrtletna vplačila,
• 250,00 EUR za polletna vplačila,
• 500,00 EUR za letna vplačila.

Izračun vstopnih stroškov temelji na vsoti vseh predvidenih vplačil v obdobju varčevanja in prvega vplačila v podsklad (pologa).

Vlagatelj ob prvem vplačilu (pologu) plača vstopne stroške za celotno varčevalno obdobje, vendar ta znesek vstopnih stroškov, ki jih plača ob prvem vplačilu, ne sme presegati 30,00 % zneska pologa, ki je enak vsoti predvidenih vplačil v podsklad v okviru varčevalnega načrta v prvem letu obdobja varčevanja. Vlagatelj v nobenem primeru ni upravičen do povrnitve že obračunanih vstopnih stroškov.

Če vlagatelj zaradi omejitve zneska vstopnih stroškov 30,00 % od prvega vplačila (pologa) ne plača vseh vstopnih stroškov za obdobje varčevanja ob prvem vplačilu, preostale vstopne stroške plača enakomerno s posameznimi prihodnjimi obročnimi vplačili denarnih sredstev v enote premoženja podsklada.

Varčevalni načrt se zaključi, ko vlagatelj vplača celotno, v varčevalnem načrtu dogovorjeno vsoto v dogovorjenem obdobju. Vstopni stroški za morebitna dodatna vplačila denarnih sredstev v enote premoženja podsklada, ki presegajo dogovorjen znesek vplačil v okviru varčevalnega načrta, se obračunajo na način in v višini, kot je opredeljeno za enkratna vplačila. Varčevalni načrt se zaključi tudi v primeru, če vlagatelj zahteva in prejme izplačilo dela ali vseh privarčevanih sredstev pred vplačilom celotnega dogovorjenega zneska. V tem primeru ni upravičen do povrnitve že plačanih vstopnih stroškov ali do nadaljnjih vplačil z znižanimi vstopnimi stroški.

• Osnovna ideja vzajemnih skladov je zbiranje zneskov večjega števila vlagateljev in nato vlaganje zbranega denarja na kapitalske trge. S tem omogočajo posamezniku, da z majhnim zneskom dosega enako donosnost kot nekdo s precej večjimi zneski.
• Res je, da kratkoročno delnice nihajo v obe smeri. Dolgoročno pa je njihova donosnost v povprečju precej višja tako od inflacije kot tudi od najvarnejših dolgoročnih državnih obveznic.
• Stoletna povprečna letna donosnost ameriškega delniškega trga ob upoštevanju reinvestiranja dividend znaša dobrih 9 odstotkov. 
• V istem obdobju je dolgoročna povprečna donosnost desetletnih državnih obveznic znašala dobrih 5 odstotkov, inflacija pa dobre 3 odstotke.