Negotovost raste

V četrtek zvečer bo jasno, da ni nič jasno. Izvedeli bomo rezultate referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU. Rezultat je povsem nepredvidljiv, predvidljiva pa je negotovost, ki bo sledila rezultatu.

Če zmagajo zagovorniki obstanka Velike Britanije v EU, bomo na trgih zelo verjetno videli kratkotrajni skok tečajev delnic in funta, najbolj seveda britanskih in ostalih evropskih delnic. Upadli bodo tečaji predvsem varnejših obveznic. Če zmagajo zagovorniki izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, nas čaka močno nihanje tečajev in zelo verjetno močno negativne številke zopet predvsem britanskih in evropskih delnic. Nemške obveznice bodo zrastle in s tem šle še močneje v negativno območje (naj spomnim, da je ta teden nemška 10-letna obveznica prvič padla v negativno območje, kar pomeni, da kupec plača Nemčiji, da se le ta lahko zadolži). Narobe svet, a takšna je po novem cena varnosti naložb. A vse našteto so kratkoročni nihaji, ki se bodo izpeli v roku 14 dni ali enega meseca. Vse težave bodo ostale.

EU je v kakršni koli obliki potrebna temeljite prenove sistema odločanja in zmanjšanja birokracije. Večletno odlašanje s tem neti vse večje nezadovoljstvo med njenimi prebivalci, tako da bi odhod Velike Britanije iz EU še pospešil grožnjo razpada največjega političnega projekta v zgodovini človeštva, a tudi obstanek Velike Britanije v EU tega ne bi umaknil z mize. Skoraj dve tretjini Francozov v EU vidi več negativnega kot pozitivnega. Tudi polovica špancev, Nemcev ali Nizozemcev meni podobno. Zaradi tega se nam tudi po referendumu obeta nadpovprečno nihanje na evropskih trgih, saj bo politika še naprej generator nestabilnosti in nezadovoljstva ter predvsem razlog za nižjo gospodarsko rast. Podjetja in posamezniki se pač težje odločajo za investicije, če ni povsem jasno, ali bosta Evropa ali evro čez pet let še obstajala. Investicije pa so gonilo evropske rasti, saj bo potrošnja znotraj EU težko bistveno zrastla zaradi vse bolj starajočega se prebivalstva. Podobni trendi na Japonskem so dovolj zgovorni.

Na tej točki pridemo do vprašanja, kakšne donose lahko vlagatelj sploh pričakuje v prihodnosti. Očitno je, da bodo obrestne mere še dolgo časa zelo nizke, zato bodo varne oblike naložb (depoziti in državne obveznice) zelo malo donosne oz. nič. Kot kaže zdaj, se bo treba sprijazniti, da bomo za varnost celo plačevali. Ostanejo nam delnice, nepremičninske naložbe ter nekatere druge oblike alternativnih naložb. Donosi iz najemnin ali dividend so trenutno v primerjavi z naložbami v obveznice pozitivni, a prinašajo večje tveganje (delnice) oz. bistveno manjšo likvidnost (nepremičnine). Če k temu koktajlu lastnosti posameznih naložb dodamo dejstvo z začetka komentarja, da je okolje vse bolj nestabilno in vse manj predvidljivo, lahko povprečen vlagatelj, ki se z naložbami ne ukvarja na dnevni bazi, stori le eno. Naložbe mora razpršiti med vse kategorije, saj je praktično nemogoče v roku od 6 do 12 mesecev predvideti stanje na trgu. Nujno je doseči pozitiven donos, saj inflacija, čeprav zelo nizka, ostaja prisotna, vlagatelj pa mora tudi ohraniti likvidnost in s tem fleksibilnost. Slovenski vlagatelj je spet stavil le na dva konja. Depozite in nepremičnine. Se mar iz preteklih napak nismo ničesar naučili?

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja