Francija in Evropa na razpotju

V nedeljo nas čaka prvi krog predsedniških volitev v Franciji. Po političnih pretresih preteklega leta in izglasovanem Brexitu so francoske volitve pod drobnogledom svetovne javnosti, tudi investicijske, saj se posredno odloča tudi o usodi Evropske unije. Od razpleta francoskih volitev je namreč odvisna tudi prihodnost skupne Evrope.

Posebnost tokratnih volitev je velika negotovost v napovedovanju, saj imajo glede na ankete štirje kandidati možnost uvrstitve v drugi krog volitev, razlika med njimi pa je znotraj statistične napake. Gospodarski programi štirih kandidatov se močno razlikujejo in bodo posledično po našem mnenju narekovali prihodnjo pot razvoja Francije.

Sredinska kandidata Macron in Fillon zagovarjata ukrepe, ki bodo naravnani predvsem na ponudbeno stran gospodarstva in strukturne reforme. Med glavnimi ukrepi so deregulacija trga dela, znižanje javnih izdatkov, znižanje davkov, oba pa sta se tudi zavezala spoštovati triodstotni proračunski primanjkljaj. Fillon celo napoveduje uravnotežen proračun do 2022. Ti ukrepi bi francosko gospodarsko rast zagotovo okrepili, saj bi dvignili konkurenčnost in produktivnost gospodarstva.

Kandidata skrajne desnice Le Pen in levice Melenchon pa na drugi strani zagovarjata ukrepe, ki bi vplivali predvsem na povpraševanje in potrošnjo. Napovedujeta ohranitvi ali celo skrajšanja 35-urnega tednika, znižanje upokojitvene starosti na 60 let, povečanje javnih izdatkov in dvig davkov. V tem primeru bi morda kratkoročno lahko videli manjšo okrepitev rasti, predvsem zaradi večjih državnih izdatkov, srednjeročno pa bi bila rast nižja, saj bi Francija še naprej izgubljala konkurenčnost hkrati pa bi bila tudi nezanimiva za tuje investicije.

Poleg gospodarskih tem je za vse udeležence na kapitalskih trgih pomemben tudi njihov odnos do evropskih vprašanj. Program Macrona in Fillona je proevropski, saj zagovarjata evropsko integracijo in evro kot skupno evropsko valuto. Le Penova pa je v predvolilnem programu zapisala, da je njen cilj izstop iz evroobmočja. Tudi Melenchon je proti nadaljnji evropski integraciji, saj želi nova pogajanja o obstoječih evropskih pogodbah, hkrati pa dopušča možnost izstopa Francije iz evroobmočja.

Kaj, če zmaga Le Penova?
V tednih pred francoskimi volitvami je predvsem tveganje izvolitve Le Penove, ki ji je po anketah kazalo najbolje, vplivalo na volatilnost na kapitalskih trgih. Njena izvolitev bi namreč prinesla visoko negotovost. Izstop Francije iz evroobmočja bi močno zamajal evropsko integracijo in bi lahko pomenil propad skupne evropske valute kot jo poznamo. Izstop iz evra bi namreč odprl Pandorino skrinjico, Evropska unija pa bi se znašla pred zelo težko nalogo pogajanj z Veliko Britanijo o izstopu iz Evropske unije in željo gospodarsko druge najpomembnejše države evroobmočja po izstopu iz skupne evropske valute. Do tu je sicer še daleč, a to so scenariji, ki se preigravajo in diskontirajo v cenah, ki jih vidimo na trgu.

Rast ali padec delnic?
Glede na gospodarske programe in odnos do evropskih integracij lahko v primeru zmage Macrona ali Fillona pričakujemo rast delnic, padec kreditnega pribitka nasproti Nemčiji in rast evra, medtem ko v primeru zmage Le Penova ali Melanchona pričakujemo padec delnic, rast kreditnega pribitka nasproti Nemčiji in padec evra. Glede na ankete lahko skoraj z gotovostjo napovemo drugi krog, z vidika kapitalskih trgov pa bi bil negativen rezultat, da bi se vanj uvrstila Le Penova in Melenchon. V tem primeru lahko v ponedeljek pričakujemo padec delnic, francoskih obveznic in evra. Če se v drugi krog uvrstita Macron in Fillon, pričakujemo pozitivno reakcijo, v kakršni koli drugi kombinaciji pa pričakujemo obdobje povišane nihajnosti tečajev podobno kot smo jo videli v zadnjem obdobju in čakanje na rezultate drugega kroga.

Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da so vsi štirje kandidati tesno skupaj in so ob napovedovanju volilnega izida vsi, tudi investitorji, veliko bolj previdni predvsem zaradi nepričakovanega rezultata referenduma Velike Britanije o izstopu iz Evropske unije.

V portfeljih podskladov KD Krovnega sklada smo zaradi povečane negotovosti naredili določene prilagoditve. Zmanjšali smo izpostavljenost do francoskih delnic in obveznic, povečali delež bolj varnih oblik naložb. V omejenem obsegu uporabljamo tudi orodja za ščitenje portfelja. Zaradi velikega števila možnih razpletov je še vedno najboljši odgovor na izzive aktivni pristop k upravljanju, kar smo v preteklosti že večkrat uspešno dokazali.