Že četrt stoletja varčujemo v vzajemnih skladih - Prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo praznuje 25 let

Ljubljana,
(Ljubljana 3. januar 2017) Prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo, ki ga upravlja družba KD Skladi, praznuje četrt stoletja delovanja. Tlakoval je pot in uspešno oral ledino na slovenskem tržišču, od 1. januarja 1992 do danes mu je zaupalo že preko 52.000 vlagateljev in je zdaj, s 125 milijoni sredstev v upravljanju, tretji največji slovenski vzajemni sklad. V 25 letih delovanja je bil sestavni del razvoja slovenskega kapitalskega trga, vzpona kapitalskih trgov in finančne krize ter ponovne postopne rasti.
Pred četrt stoletja je v Sloveniji začel delovati prvi investicijski sklad, Galileo. Z njegovim rojstnim dnem simbolično praznujemo 25 let industrije investicijskih skladov v Sloveniji. Idejni oče vzajemnega sklada KD Galileo je Tomaž Butina, ki je idejo za ustanovitev tovrstne oblike varčevanja dobil na podlagi potreb in želja takratnih vlagateljev na Ljubljanski borzi. Svojo idejo je zaupal Matjažu Gantarju in 1. januarja 1992 sta ustanovila vzajemni sklad KD Galileo. Prva zakonodaja, ki je urejala področje investicijskih skladov, Zakon o trgu vrednostnih papirjev in Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter ustanovitev Agencije za trg vrednostnih papirjev, je sledila šele dve leti kasneje, leta 1994.

Danes je KD Galileo globalni mešani fleksibilni sklad in eden od 16 podskladov KD Krovnega Sklada. Za odličnost v upravljanju premoženja je prejel več domačih in mednarodnih nagrad ter se v letu 2016 uvršča na 47. mesto med 907 skladi po oceni neodvisne in mednarodno najbolj priznane agencije za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, kar ga uvršča med 6 % najboljših vzajemnih skladov na svetu v svoji kategoriji. Od začetka delovanja do danes je premoženje vlagatelja v skladu KD Galileo raslo z 12,86 odstotnim povprečnim letnim donosom, kar pomeni, kdor je 1. januarja 1992 v KD Galileo vložili 100 evrov, ima konec leta 2016 na računu več kot 2.000 evrov.

KD Galileo - povprečna letna donosnost od ustanovitve


Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov
, je ob tej priložnosti poudaril: »Četrt stoletja delovanja prvega slovenskega vzajemnega sklada KD Galileo izkazuje tradicijo, odličnost v upravljanju in zaupanje vlagateljev, kar so temelji uspešnosti poslovanja družbe KD Skladi. Temu dodajamo še inovativnost in na vse to smo zelo ponosni. Zavedamo se pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje. Verjamemo, da bomo z našo odlično ekipo, izkušnjami, tradicijo ter strokovnostjo v naslednjih letih še utrjevali naš položaj vodilne družba za upravljanje v Sloveniji in enega vodilnih ponudnikov plemenitenja sredstev vlagateljev v srednji in jugovzhodni Evropi.«

KD Galileo skozi 25 let
Po besedah Aleša Lokarja, pomočnika direktorja naložbenega sektorja KD Skladi in upravitelja sklada KD Galileo, je bila naložbena politika KD Galilea do leta 2000 usmerjena izključno na slovenski trg, saj je zakonodaja šele takrat sprostila dovoljenje za naložbe v tuje vrednostne papirje do 10 % portfelja sklada. Zatem je postopoma sledila uskladitev pravil upravljanja in delež sredstev, naloženih v tuje vrednostne papirje, se je v KD Galileu začel povečevati. Ob koncu leta 2016 je imel KD Galileo 17,4 % sredstev naloženih v slovenske vrednostne papirje, samo 3, 5 % v slovenske delniške naložbe, preostalih 82,6 % sredstev pa v tuje vrednostne papirje.

KD Galileo je imel v začetku le 18 vlagateljev, danes je tretji največji slovenski vzajemni sklad, zaupa mu 20.000 vlagateljev z več kot 125 milijoni sredstev evrov v upravljanju. Zaupanje vlagateljev je tudi posledica uspešnosti upravljanja, saj je povprečna letna donosnost naložbe v KD Galileo od njegove ustanovitve do začetka decembra 2016 znašala 12,86 %.

Idealen za vlagatelje začetnike in izkušene dolgoročne varčevalce
Mešani fleksibilni globalni sklad KD Galileo, ki se uvršča med srednje tvegane sklade, združuje prednosti različnih vrst skladov, zato je lahko jedro portfelja vsakega vlagatelja. Njegovo bistvo je fleksibilnost in aktivno upravljanje, kar pomeni prilagajanje portfelja razmeram na trgu ter iskanje priložnosti v različni naložbenih kategorijah. S tem zagotavlja stabilnejši dolgoročen donos in deluje kot blažilnik tveganja v izbranem portfelju. Primeren je tudi kot vstopna točka varčevanja v sklade za vlagatelje začetnike, ki še ne vedo, kam bi vlagali, in niso poznavalci kapitalskih trgov. Sklad pa je namenjen tudi izkušenim dolgoročnim varčevalcem, ki želijo aktivno prilagajanje portfelja stanju na trgu in ne nameravajo dvigniti denarja prej kot v petih letih. Vlagatelji, ki so ob ustanovitvi sklada začeli redno mesečno vplačevati 100 evrov, so do 30. novembra 2016 vplačali skupaj 29.200 evrov (upoštevani so triodstotni vstopni stroški). Konec novembra 2016 je bila vrednost njihovih naložb vredna 86.960,33 evrov.

Industrija vzajemnih skladov v Sloveniji
Od leta 2010 so sredstva slovenskih vlagateljev v vzajemnih skladih porasla za 400 milijonov evrov, v enakem obdobju so sredstva varčevalcev na bankah porasla za 2,1 milijarde evrov. Ne glede na nizke obrestne mere (podatki za leto 2015) imamo Slovenci kar 50 % svojih finančnih sredstev v gotovini in v bančnih vlogah. Povprečno ima prebivalec Evropske monetarne unije v gotovini in bančnih vlogah 34 odstotkov svojih finančnih sredstev.

Gotovina in vloge gospodinjstev v Sloveniji

Na slovenskem trgu je vlagateljem trenutno na voljo 235 vzajemnih skladov, od tega jih 111 upravljajo slovenske družbe za upravljanje, v katerih je po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev 2,417 milijarde evrov sredstev in 424.108 vlagateljev. Industrija vzajemnih skladov ima v Sloveniji še možnosti za razvoj. Po podatkih Eurostata o stopnji bruto varčevanja gospodinjstev v Evropi, ki se meri z bruto privarčevanimi sredstvi glede na bruto prihodek, se Slovenci na lestvici varčnosti leta 2015 uvrščamo na četrto mesto s 14, 8 %, za Švico (23,2 %), Švedsko (18,74 %) in Nemčijo (17,03 %).



O družbi KD Skladi

Družba KD Skladi je najstarejša slovenska družba za upravljanje, ustanovljena leta 1994, in vodilna družba za upravljanje v Jugovzhodni Evropi, prisotna na trgih Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Upravlja KD Krovni sklad s šestnajstimi podskladi, preko katerih je prisotna na globalnem trgu in med katerimi je tudi KD Galileo, prvi slovenski vzajemni sklad. Odlikuje jo tradicija, ugled odličnosti v upravljanju, visoka kakovost finančnega svetovanja in stroškovna učinkovitost. Ekipa naložbenega sektorja družbe KD Skladi s strokovnim pristopom, dolgoletnimi izkušnjami na domačem in regionalnih kapitalskih trgih ter z mednarodnimi povezavami vlagateljem nudi odličnost upravljanja premoženja. Ekipo upraviteljev pod vodstvom mag. Luke Flereta sestavlja 9 upravljavcev premoženja, od katerih so štirje prejemniki mednarodnega naziva CFA. KD Skladi so prejemniki številnih mednarodnih priznanj za uspešnost upravljanja in zaupanje vlagateljev. Samo v letu 2016 so KD Skladi že devetič zapored osvojili naziv Trusted Brand v kategoriji Investicijske družbe in vzajemni skladi za najbolj zaupanja vredno blagovno znamko in ponovno prejeli najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljuje revija Moje finance, in sicer prestižno priznanje naj družba za upravljanje z naj upraviteljem premoženja, ki je Primož Cencelj. Ta naziv je leta 2010 že pripadel Davidu Zormanu iz KD Skladov, leta 2014 pa ga je ravno tako prejel Primož Cencelj. Med najboljših 12 upravljavcev so se uvrstili še štirje predstavniki iz KD Skladov: na tretje mesto Luka Flere, na četrto Grega Meden, na 9. mesto Aleš Lokar in na 12. mesto Sašo Šmigić. Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa.


nazaj na seznam