Razpoke

Objavljeno v časniku Dnevnik,
Le dober mesec po francoskih volitvah, ki naj bi razblinile vse strahove v Evropi in pokazale pot v svetlo prihodnost, se v navidezno mirnem svetu (in trgih) kažejo prve razpoke, prvi črni oblaki na obzorju. Srečanje predstavnikov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na Siciliji prejšnji konec tedna ni bilo najbolj uspešno.Z vidika preostalih udeležencev je Trump kot predstavnik ZDA preveč soliral. To je spodbudilo Merklovo, da je presenetljivo napovedala, da se mora Evropa v prihodnosti zanesti predvsem nase. Ideja nemške lokomotive je obudila nelagodje predvsem v srednji Evropi, kjer je spomin na nacizem najbolj živ. Za zdaj sicer na trge ta napoved nima prevelikega vpliva predvsem zato, ker se osredotočajo na odlične gospodarske podatke v Evropi, bodo pa priplavali na površje, ko ekonomski podatki ne bodo tako rožnati. Zadnji ekonomski kazalci  namreč kažejo na najmočnejšo gospodarsko rast po finančni krizi, vse močnejšo rast pa imajo tudi nekdanji evropski bolniki, kot so Španija, Italija ali Portugalska. Optimizem nemške industrije je dosegel celo nov rekord in presegel vrednosti iz časov združevanja obeh Nemčij (1991), zato je tudi nemški borzni indeks DAX na rekordnih vrednostih.

Naslednja razpoka, ki raste, je brexit oziroma Velika Britanija sama. Ker se pogajanja o brexitu razen občasnega političnega obračunavanja ne premaknejo z mrtve točke, predvsem zaradi razprtij v britanski politiki, se je premierka Mayeva odločila za predčasne volitve. Kar je bilo videti kot gotova zmaga s prednostjo 20-25 odstotnih točk  pred laburisti oz. socialisti, je zdaj vse bolj videti kot tesen volilni izid. Laburisti s svojimi predlogi višanja davkov za podjetja, več denarja za zdravstvo, nacionalizacijo nekaterih podjetij ter na splošno več trošenja državnega denarja (ki ga VB sicer nima) delujejo privlačno za segment razočaranih volivcev. Po drugi strani delujejo naivno. Obljubljajo, da se bodo z EU dogovorili o prostem trgu ter carinski uniji, zaprli pa trg dela (pravijo celo, da bodo podjetja prisilili, da ne bodo več zaposlovala cenejših tujih delavcev), kar je EU že večkrat jasno povedala, da ne bo mogoče. Vse to že negativno vpliva tako na britanske delnice kot tudi funt, ki izgubljajo proti evropskim delnicam oz. evru.

Podobno kot Britanci se tudi Italijani vse bolj ukvarjajo z možnostjo predčasnih volitev. Bivši premier Renzi je kot predsednik najmočnejše levosredinske stranke napovedal, da bi imel volitve jeseni, podobno kot Nemci, kar naj bi zmanjšalo negativen vpliv na trge. Pred tem naj bi spremenili volilni sistem, čemur nasprotuje Berlusconijeva Naprej Italija. Po spremenjenem sistemu kaže, da v parlament pridejo le štiri stranke, zaradi različnih programov bi le težko sestavile koalicijo, kar bi poglobilo politično krizo v državi, ki še nima proračuna za 2018 in ima rekorden, več kot 2000 milijard evrov velik državni dolg. Proračun naj bi prinesel ali rezanje potrošnje ali pa višje davke, oboje je seveda nepriljubljeno pri volivcih. Volitve bi radi spravili pod streho pred sprejemom proračuna in rednimi volitvami spomladi 2018, kjer bi močno pridobilo gibanje 5 zvezd, ki je zagovarjalo izstop Italije iz evrskega območja in po potrebi tudi iz EU, čeprav je zadnje čase omililo stališča. Negotovost močno vpliva na italijanske delnice, predvsem na banke, kjer Monte dei Paschi, peti največji italijanski banki, še vedno ni uspelo rešiti težav s kapitalsko neustreznostjo in slabimi posojili. Tudi pribitek na italijanske obveznice je močno zrastel v zadnjih dneh, kar kaže, da je misel, da bi predčasne volitve manj vznemirile trge, le predvolilna floskula. Vse kaže, da se nam v Evropi spet obeta dolgo in vroče poletje.   

 

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja - vodja upravljanja
nazaj na seznam