Francoski april

Objavljeno v časniku Dnevnik,
V zadnjih nekaj letih je bilo pogosto omenjeno, da so finančni trgi na steroidih. V praksi naj bi to pomenilo, da vrednosti podjetij ne odražajo makroekonomskih podatkov. Učence velike depresije z začetka tridesetih let prejšnjega stoletja, med katere lahko uvrstimo bivšega guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernankeja, je namreč najbolj skrbela nepotrebna izguba zaupanja v gospodarstvo zaradi panične razprodaje različnih naložbenih razredov. Ob tem se dejansko ustvarja veliko mrtve izgube (človeškega in finančnega kapitala), ki jo je v naslednjih letih praktično nemogoče nadomestiti. V ta namen so celotno denarno politiko usmerili v podporo vrednosti naložbenih razredov ter prevzeli vlogo finančnih posrednikov. V vmesnem času je bilo treba sanirati banke in druge finančne institucije, da bodo lahko ponovno začele opravljati vlogo alokatorjev kapitala.Da počasi izstopamo iz omenjene faze, nam kažejo številni netržni signali. Če vzamemo Slovenijo kot nekakšen proksi za povprečje dogajanja v evrskem območju, lahko hitro pridemo do sklepa, da se država zbuja iz recesijske dekade. Če je bila dejavnost gradbeništva najbolj pozabljena v zadnjem desetletju, postaja vse bolj zaželena v zadnjih mesecih. Opaziti je pospešeno trgovino z rabljenimi stanovanji in hišami ter posledično renovacijami. Zdi se, da vsa akumulacija depozitov pri bankah išče pot k višjim donosom. Omenjeno je povsem naravno, saj povprečen slovenski investitor dojema fizično nepremičnino bolj naravno kot investiranje na kapitalskih trgih. A verjeti je ekonomskemu pravilu, da je ponudba na trgu nepremičnin dokaj toga in bo prvi cikel preprodaje in realizacije nadpovprečnih donosov moč denarja silila tudi v druge oblike naložb. Želja pa bo donos, saj se bo na tveganje verjetno pozabilo. Tako bo teza »lahko pride lahko gre« igrala določeno vlogo.

Na makroekonomski osnovi primer iz Slovenije kaže na določeno prebujanje številnih gospodarskih sektorjev po Evropi. Saniranje bančnih problemov daje trendu okrevanja še dodatno podporo za rast. S povečanjem povpraševanja pa tudi oporo ponudbi za višanje cen in inflacijskih pričakovanj. Centralni banki pa odstrani strah pred deflacijo in omogoči začetek odstranjevanja nestandardnih ukrepov.

Omenjeno pa lahko presekajo francoske volitve, ki bi sicer z nizko verjetnostjo lahko naplavile na površje populiste, ki so pripravljeni svoj uspeh postaviti pred interese množice. Zavedajoč oziroma ne zavedajoč se, da ušesu prijetni ukrepi lahko vodijo v prej opisano mrtvo izgubo. Nekaj opisanega je že mogoče čutiti v Angliji, kjer finančna podjetja že zapuščajo London.

Za finančno premoženje pa je v tem času mogoče najbolj smiselno poiskati svetovalca, ki v času obuditve evforije v enačbo donosa in tveganja vedno strmi k minimizaciji drugega.

 
Primož Cencelj, CFA, upravitelj
nazaj na seznam