V istem tednu je Fed zvišal obresti, zadolženi Agrokor pa je zdrsnil na rob

Objavljeno v časniku Delo,
Prejšnji teden je minil v znamenju pomembnih dogodkov na trgu dolžniških instrumentov. Ameriška centralna banka je namreč zvišala obrestno mero za 25 bazičnih točk na en odstotek. S tem je izpolnila obljubo postopnega in počasnega dvigovanja s svojih preteklih sestankov. Na marčevskem zasedanju pa so trg nekoliko navdušili z malo manj zaostreno komunikacijo, kar s preprostimi besedami pomeni, da ne mislijo obrestnih mer zvišati hitro. Če bi Fed namreč prehitro dvigal obrestno mero, bi lahko državo pripeljal v tehnično recesijo. V svoja pričakovanja še nočejo vključevati špekulacij o potencialnih proračunskih spodbudah nove ameriške administracije. S tem so pokazali veliko državotvornosti in prizadevanja Yellenove po novem mandatu guvernerke Feda. Sedanji mandat ji bo potekel na začetku prihodnjega leta.Po drugi strani pa je tudi Evropska centralna banka vse aktivnejša v svoji komunikaciji. Ewald Nowotny, guverner avstrijske centralne banke, je v intervjuju za nemški časopis podtalno že nakazal možnost zvišanja depozitnih obrestnih mer bistveno prej, kot je trg do zdaj vgrajeval v cene. Mogoče že konec letošnjega leta. Konec negativnih obrestnih mer pa bi bil zelo dober znak za varčevalce v denarne sklade, ki bi si tako spet lahko obetali višje donose.

Višje obrestne mere v prihodnosti pa gotovo niso najboljša novica za vse tiste izdajatelje, ki imajo določene strukturne težave v svojem poslovanju. Med najobčutljivejšimi panogami so zagotovo trgovinske verige s klasičnim konceptom prodaje. Pritiski spletnih in diskontnih trgovcev vplivajo tako na padec prodaje kot na profitne marže. Težave se kopičijo pri vseh večjih starih koncernih. Od Tesca v Veliki Britaniji do Agrokorja na Hrvaškem.

Posebej pri zadnjem so težave še izrazitejše, ker je bil v preteklih letih zelo aktiven pri prevzemih in konsolidaciji trga. Omenjeno pa je financiral z bančnimi posojili in kasneje z dragimi obveznicami. Že vrabci pa čivkajo, da njihove naložbe niso dovolj dobičkonosne, da bi brez težav lahko financirali svoje obveznosti.

Na tej točki je investitorjem verjetno prekipelo in so resno začeli dvomiti o obstoju holdinga ter želijo od vodstva ustrezne ukrepe. Obveznice družbe so namreč na začetku leta doživele pravo katastrofo, saj se je cena znižala za dobrih 30 odstotkov. Tiste z bližjim dnevom zapadlosti omogočajo donosnost več kot sto odstotkov.

Da bi investitorji zaščitili svojo naložbo, bo treba verjetno močno spremeniti poslovni model podjetja. Tako je mogoče pričakovati ukrepe poslovne optimizacije, ki predstavlja odprodajo in likvidacijo nepotrebnih sredstev (trgovin, poslovnih centrov), zmanjšanje števila zaposlenih ter kleščenje drugih, nenujnih zunanjih storitev. Po drugi strani pa razprodajo naložb, med katere bi lahko uvrstili hčerinske družbe Ledo, Jamnico in poslovni sistem Mercator.
Razvit finančni trg, katerega del je Agrokor, je dober zato, da se bo problem rešil v najkrajšem času. V primeru zvezanosti izdajatelja z domačimi bankami pa bi lahko to pomenilo umiranje na obroke, dokler se na koncu dinozaver ne bi nemudoma zgrudil. Za seboj pa pustil veliko razdejanje.


Primož Cencelj, samostojni upravitelj, CFA
nazaj na seznam