Obveznice

Objavljeno v časniku Dnevnik,
Bik, ki je rohnel na obvezniških trgih, se je že v začetku leta upehal. Zahtevane donosnosti 10-letnih državnih obveznic v Evropi so se namreč dvignile dobrih 10 bazičnih točk (manj tvegane) oziroma okoli 30 bazičnih točk, bolj tvegane države, med katere je zaradi politične negotovosti v letošnjem letu vstopila tudi Francija.Ker pa je rast cen obveznic negativno povezana z gibanjem zahtevane obveznice, smo po dolgem času beležili negativne donose na portfeljih evropskih obveznic. Dejstvo namreč je, da se ob izjemno nizkih kuponih in negativnih donosih na obvezniških trgih zvišanje vsake bazične točke preslika v kapitalsko izgubo.

Glavni dejavnik, ki vpliva na obveznice pa so po moji oceni inflacijska pričakovanja. Evropska centralna banka ima za glavni cilj namreč inflacijo malo pod dvema odstotkoma. Temu so vse glavne odločitve monetarne politike tudi podrejene. Tako ne preseneča, da so se v začetku letošnjega leta ta dvignila na 1,3 odstotka (z 0,6 odstotka pred enim letom). Že sam pogled na trg energentov kaže jasno sliko. Cene nafte so se glede na preteklo leto krepko zvišale, saj smo lani videli desetletno dno cene tekočega zlata.

Vzrok zvišanja inflacije bi lahko zaradi tega pripisali efektu baze. Kar bi lahko tudi podkrepili s podatki bazične inflacije, katere volatilnost je bistveno nižja in dosega dobrih 0,9 odstotka konec januarja. A ob upoštevanju zniževanja brezposelnosti v Evropi, izboljšanja gospodarske dinamike in zelo pozitivnih obetov anket indeksa PMI lahko vseeno pričakujemo določeno prelivanje »energetske« inflacije v ostale podsektorje inflacije.
Kljub temu pa ostajajo evropske države visoko zadolžene in dvig obresti dejansko pomeni manj za druge proračunske izdatke. Da bi to preprečili, je na trgu še vedno ECB s svojim ukrepom kupovanja obveznic. Na drugi strani pa tudi finančna zakonodaja, ki v izračunu kapitalskih zahtev favorizira državne obveznice.

Na drugi strani pa se nad Evropo ponovno zgrinjajo temni oblaki politične negotovosti. Še najbolj je pod pritiskom prej omenjena Francija. Skrajno desna kandidatka Le Penova namreč v svojem programu predstavlja alternativni program za Francijo in Evropo. In sicer želi ustaviti evropsko združevanje, opustiti evro in vrnitev v obdobje pol pretekle zgodovine.

Glede na koktajl možnih dogodkov v naslednjih mesecih je še prenagljeno trditi, da je na obveznicah čas za medvedji trend. Zgoditi se zna celo to, da se mora bik samo malo nadihati, da lahko nadaljuje svojo pot. Kljub vsemu pa je na mestu določena mera previdnosti, modra razpršitev portfelja in aktivno upravljanje premoženja.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi d. o. o.
nazaj na seznam