Alternativni viri energije – naša investicijska prihodnost ali samo muha enodnevnica?

časnik Dnevnik, 15. marec 2010Kaj so alternativni viri energije?

Vsem panogam znotraj sektorja alternativnih virov energije je skupno, da so neizčrpen in relativno čist vir energije. Prav tako predstavljajo novo alternativo danes uveljavljenim virom, kot so fosilna goriva in jedrska energija. Najbolj znani so izkoriščanje sončne in vetrne energije, vodnega toka, biogoriv in biomase, geotermalne toplote ter plimovanja. Manj znano je, da k alternativnim virom spadajo tudi učinkovita raba in skladiščenje energije, ki skušata doseči enak cilj: zmanjšati onesnaženje in povečati energetsko neodvisnost in učinkovitost države.

Predvideva se, da naj bi se do leta 2050 že kar 50% svetovnih potreb po energiji pokrilo z alternativnimi viri.

Kako naj vem, ali je sektor alternativnih virov energije pravi zame?

Pred odločitvijo, ali vložiti svoje prihranke v sektor alternativnih virov energije, bi si postavil sledeče vprašanje: »Ali verjamem, da bodo alternativni viri energije v obdobju 10 ali 20 let igrali pomembno vlogo pri zagotavljanju svetovnih potreb po energiji?« Enako bi se vprašal vsakič, ko pretresi v posamezni panogi zamajejo moje zaupanje v panogo in sektor kot celoto. Naš odgovor mora biti iskren in oblikovan na podlagi objektivnih argumentov. Sam verjamem, da so alternativni viri naša prihodnost. Argumenti, ki so me prepričali, niso toliko okoljski ampak bolj politično-ekonomske narave. V zadnjih letih se vedno več govori o reševanju okolja, kar vpliva na razmišljanje ljudi in gibanje politike v tej smeri.

Kakšna tveganja me lahko čakajo pri vlaganju v sektor alternativnih virov energije?

Kljub temu, da že naštete panoge spadajo v isti sektor, se med seboj močno razlikujejo. Razlikujejo se v političnih in zakonodajnih podporah držav, stopnji razvitosti tehnologij in stopnji konkurenčnosti z ostalimi uveljavljenimi viri, finančni podpori s strani kapitalskih trgov in energetskih podjetij, vplivu na okolje in tako dalje. Pretekli hiter razvoj panog lahko povzroči, da pretekle nadpovprečne donosnosti posamezniku zameglijo razumno vlaganje. Problem nastane, ko posameznik ne pozna ali celo namerno spregleda vsa tveganja povezana z mlado, še razvijajočo se panogo. Vse prevečkrat so v ospredju pričakovanja, da se bodo pretekle nadpovprečne donosnosti ohranile tudi v prihodnje. Temu pa velikokrat ni tako. Vsaka mlada panoga ima svojevrstno življenjsko pot do zrelosti. Kot v resničnem življenju človeka, imajo tudi panoge tekom življenja vzpone in padce. Pri mladih panogah so ta nihanja še toliko bolj izrazita, kar se odraža tudi v močnejših premikih cen delnic podjetij. Kapitalski trgi so namreč zelo občutljivi glede novic, ki se nanašajo na določeno mlado panogo. Analitiki oblikujejo svoja pričakovanja tudi na podlagi zgodovinskih dogajanj, ki jih v tem primeru ni oziroma so zelo skopa. Takšen pretres se je zgodil v sončni in vetrni panogi v letih 2008 in 2009. Delniška indeksa, ki spremljata obe panogi, sta doživela več kot 70-odstotni padec glede na vrh v letu 2007 in se do danes še nista popolnoma opomogla.

Ali je vse res tako črno?

Seveda ne. Če ima panoga dolgoročno prihodnost, potem so pretresi le kratkotrajne narave in predstavljajo normalnega spremljevalca na poti k njeni zrelosti. Obstaja več argumentov, ki so me prepričali v to, da bodo alternativni viri energije predstavljali del naše prihodnosti. Moje mnenje je, da okoljski argumenti vplivajo na razmišljanje širšega kroga ljudi in posredno na politiko posamezne države. Vendar argumenti, ki zares vzpodbudijo rast sektorja, ne morejo biti okoljski, ampak morajo temeljiti na določenih politično-ekonomskih odločitvah. Noben investitor se ne bo odločil vložiti svoje prihranke v dejavnost, od katere pričakuje samo ohranitev okolja. Vsi pričakujemo oplemenitev svojih sredstev. Če poleg tega pomagamo okolju, je odločitev v investicijo še toliko bolj argumentirana. In kateri so razlogi, ki so prepričali mene?

Oblikovanje državnih podpor alternativnim virom energije

Mednarodna skupnost se je sporazumno odločila za podporo zmanjšanju svetovnega onesnaženja. Politične ambicije po zmanjšanju onesnaženja s toplogrednimi plini so se začele že s podpisom mednarodnega sporazuma Kjotski protokol. Protokol zahteva, da države podpisnice znižajo škodljive emisije za dobrih 5 odstotkov glede na raven v letu 1990. Edina velika država, ki se je odločno uprla ratifikaciji sporazuma, so Združene države Amerike. Vendar je v svetu viden močan politični trend proti zmanjšanju onesnaženja in ohranitvi okolja ter izboljšanju življenjskega standarda ljudi.

Mehanizem, ki je vzpodbudil investicije v alternativne vire energije, lahko poimenujemo kot mehanizem zagotovljenih odkupnih cen (angl. feed-in-tarrifs), ki izhaja iz posodobljenega nemškega okoljskega zakona iz leta 2000. Višina zagotovljene odkupne cene je odvisna od vira alternativne energije in velikosti projekta. Oba dejavnika vplivata na končni strošek projekta. Investitorju se s pogodbo zagotovi pridobivanje zagotovljene odkupne cene za določeno obdobje, ki se največkrat giblje med 15 in 20 leti. Mehanizem je zastavljen tako, da se višina odkupne cene z leti znižuje, kar vzpodbuja proizvajalce, da znižujejo stroške in se s tem približujejo konkurenčni meji z ostalimi uveljavljenimi viri energije. Nemški mehanizem so prevzele mnoge države po svetu.

Težnja k energetski neodvisnosti in boljša izraba energije posamezne države

Brez energije si delovanja današnjega sveta ne predstavljamo. Problem nastopi, če država nima dovolj svojih virov, da poteši energetske potrebe svojega gospodarstva. Zato mora energijo uvoziti od drugod. S tem pa postane odvisna od dobave energije iz tujine in od politično-ekonomskega dogajanja v tujini.

Z uporabo alternativnih virov energije lahko država v teoriji postane energetsko popolnoma neodvisna. S tem hkrati poveča svojo politično moč, ker se ji ni treba bati, da ji izvoznica energije zagrozi s prekinitvijo dobave energije. V praksi se popolna neodvisnost verjetno ne bo oblikovala, lahko pa se bistveno zmanjša odvisnost države in gospodarstva od tujih virov energije. K želenemu cilju nas lahko pripeljeta proizvodnja alternativne energije ali zmanjševanje potrošnje z učinkovitejšo uporabo proizvedene energije.

Vzporednico lahko potegnemo s posameznimi podjetji in gospodinjstvi. Če verjamemo, da bodo v prihodnje danes uveljavljeni viri energije postajali vse težje dostopni in zato dražji, potem je lasten vir energije ekonomsko upravičena investicija. V preteklosti smo že doživeli različne energetske krize. S postavitvijo lastnega vira obnovljive energije lahko zmanjšamo odvisnost od spremenljivih tržnih cen energije. Takšna logika razmišljanja bo v ospredju predvsem v trenutku, ko bodo alternativni viri energije postali konkurenčni s fosilnimi viri. Na nekaterih območjih so alternativni viri energije že dosegli mejo konkurenčnosti.

Tudi velika elektrodistribucijska podjetja sprejemajo alternativne vire energije

Države so sprejele, da morajo lokalna in mednarodna energetska podjetja zagotoviti potreben delež alternativnih virov energije v svojem energetskem portfelju. S tem se je oblikovala podpora alternativnim virom energije s strani teh kapitalsko močnih podjetij. Za prihodnji razvoj je povpraševanje s strani teh podjetij ključnega pomena, saj s postavitvijo velikih projektov predstavljajo največji delež povpraševanja po alternativnih virih energije.

Razvoj alternativnih virov energije se odraža tudi v vedno večjih investicijah v ta sektor. V letu 2008 so celotne investicije v sektor alternativnih virov energije znašale 155 milijard USD, kar predstavlja približno velikost treh slovenskih gospodarstev. Kljub temu, da je svet zajela finančna kriza, so se v letu 2009 celotne investicije v sektor znižale samo za nekaj več kot 6 odstotkov na 145 milijard USD. To kaže na nadaljnjo finančno podporo sektorju. Kot rešitelji v času krize so nastopili Azijci, kjer so bili vodilni predvsem Kitajci z investicijami v vetrno energijo.

Reševanje okolja

Nenazadnje so vsi dosedanji cilji in politike usmerjene v reševanje okolja in izboljšanja življenjskega standarda ljudi. Z razvojem različnih alternativnih virov bomo lahko izkoristili različne čiste vire, ki se glede na zemljepisno lego razlikujejo. Zaradi geografskih značilnosti posameznih področij je pomembna odločitev izbire temu primernega alternativnega vira. Pestra izbira med alternativnimi viri energije nam omogoča, da vsakemu področju izberemo njemu primeren vir energije in s tem kar se da zmanjšamo obremenitev našega okolja.

Blaž Kandrič, upravitelj, KD Skladi

Družba KD Skladi upravlja delniški podsklad KD Nova energija, ki investira v sektor energije iz novih in obnovljivih naravnih virov