Borzni komentar: Zakaj že bi investiral v slovenska podjetja?

Objavljeno v Delo FT, 15. 3. 2010

Zakaj že?

Afera na afero je lahko tudi razlaga, zakaj se slovenski kapitalski trg vrača proti lanskoletnemu minimumu, medtem ko borzni indeksi razvitih držav beležijo najvišje vrednosti v zadnjem letu. Žalostno, toda resnično. In hkrati dodatna spodbuda vlagateljem, da še dodatno “selijo” kapital v tuje delnice ali pa v investicijske sklade z inves-ticijsko politiko, ki ni usmerjena v domače delnice.

Škoda, ki nastaja na račun pomanjkanja osnovnih vrednot, je vse večja. In ni dvakrat reči, da bo slovenski kapitalski trg padel v stanje anomalij, ki jih domači vlagatelji ne bodo pravočasno opazili. Namreč vsakodnevno pojavljanje novih afer skupaj z ne najbolj optimističnim stanjem v gospodarstvu izpodkopava še tisti preostali kanček zaupanja v slovensko gospodarstvo. In ko bodo slovenska podjetja na trg prihajala po sveži kapital, se bodo mali domači vlagatelji samo vprašali: “Zakaj že?”. Mogoče zato, da bodo potem lahko brali, kako se kapital pretaka iz enega žepa v drugi žep. Da so na vsakem koraku provizije. Da bi vsi radi poskrbeli (privatizirali) zase. Ja, to je naša realnost.  

Na žalost kriza ne čisti tako, kot bi morala. Seveda odpira omare, iz katerih padajo okostnjaki, ter postavlja pred zid podjetja, ki nimajo osnovne profitabilnosti. Toda večina vodstvenega kadra, ki je ustvarjala podlago za tako stanje, se še zmeraj nahaja na istih ali podobnih položajih. To pomanjkanje odgovornosti je še ena v vrsti tistih pomanjkljivosti slovenskega poslovnega sveta, ki potrjuje tezo o neprožnem trgu delovne sile. Mogoče se to ne opazi takoj, toda ko od daleč opazujem razmišljanje sodržavljanov, vidim velik razkorak med realnostjo ter želenim, logičnim oziroma ekonomsko vzdržnim stanjem. In to se na žalost odraža tudi v samih strategijah podjetij, ki si v skoraj dveh dekadah dolgem obdobju niso zagotovila vodilnega deleža na trgih bivše Jugoslavije. Pa čeprav je bilo mnogokrat izražena želja po najpomembnejšem igralcu v tem delu Evrope.

Seveda ta želja še zmeraj obstaja. V poslovnem časopisu smo lahko minuli teden prebirali oris Petrolove strategije, ki naj bi ga popeljala do mesta najboljšega trgovca v Evropi. Čeprav se taki cilji zelo dobro slišijo, pa je realnost doseganja tega lahko povsem drugačna. Vlagatelje, predvsem male, zanima ta trenutek transparentnost poslovanja. Da bodo končno enkrat vedeli, kaj njihov kapital podpira. Kajti brez te transparentnosti se bodo lahko slovenska podjetja poslovila od domačih malih vlagateljev vse do trenutka, ko bodo na borzni trg vstopili novopečeni investitorji. To pa v obdobju gospodarske krize še ne bo tako kmalu. Zato je smiselno še enkrat izpostaviti ključno vprašanje slovenskih vlagateljev, o katerem bi morali vodilni v podjetjih kot tudi politiki razmišljati ves čas: “Zakaj že bi investiral v slovenska podjetja?”.

Matej Tomažin, predsednik uprave KD Investments, Zagreb, www.kd-group.hr

Več člankov