Izobraževalni seminarji KD Skladi za vlagatelje 2010

Družba za upravljanje KD Skladi je začetek marca v Mariboru, Kranju in Ljubljani že tretje leto zapored organizirala brezplačne izobraževalne seminarje za vlagatelje, ki so ga letos lahko prvič spremljali tudi v živo prek spletne strani. Upravitelji so predstavili, katere od njihovih lanskih napovedi so se uresničile, strategijo varčevanja po krizi ter pričakovanja na kapitalskih trgih v letu 2010.

V družbi KD Skladi so 2., 4. in 10. marca 2010 pripravili tradicionalne izobraževalne seminarje za vlagatelje, ki so se jih je letos v Mariboru, Kranju in Ljubljani udeležili številni vlagatelji, video prenos pa so lahko spremljali tudi prek spletne strani. Predsednik uprave dr. Peter Groznik je v uvodu najprej omenil letošnji jubilej 18 let prvega slovenskega vzajemnega sklada KD Galileo in rezultate upravljanja: kar 12 od 17 skladov družbe je namreč premagalo primerjalne indekse (t. i. benchmarke), ki odražajo njihove naložbene politike. Upravitelji iz družbe KD Skladi - sodelovali so direktor naložbenega sektorja Andraž Grahek, njegov pomočnik Aleš Lokar ter upravitelj Sašo Šmigić - so predstavili, katere od njihovih lanskih napovedi so se uresničile, strategijo varčevanja v pokriznem obdobju, ki so jo poimenovali Čas za disciplino in trezno glavo, ter se ozrli na pričakovanja na kapitalskem  trgu. Na koncu so odgovorili na številna vprašanja vlagateljev.

Dr. Peter Groznik in ostali govorci na seminarju za vlagatelje v hotelu Mons v Ljubljani


Medtem ko so se mnogi vlagatelji pred letom dni spraševali, kako globoko lahko še padejo borzni tečaji, so KD Skladi seminarje februarja 2009 poimenovali Je finančna kriza lahko tudi priložnost? In res se je marca oblikovalo 2009 borzno dno za ključne globalne delniške trge in prišlo je do odboja tečajev, strah na trgu se je zmanjšal in posledično smo beležili v letu 2009 zelo visoke stopnje rasti delniških tečajev. Z oživljanjem gospodarske aktivnosti so bili vlagatelji pripravljeni sprejeti več tveganja, denar se je pričel vračati v delniške naložbe, s čimer so bili položeni temelji za nadaljevanje rasti v letošnjem letu. Okrevanje se je najprej pričelo na velikih delniških trgih razvitih držav in najbolj likvidnih trgih držav v razvoju (Kitajska, Brazilija, Indija, Rusija), z zamudo in počasneje pa na bolj ranljivih in manjših trgih v razvoju ter na mejnih delniških trgih (vključno s Slovenijo in Balkanom). 


Na vprašanje, če je kriza bila priložnost, lahko torej danes odgovorimo pritrdilno. Tako imenovani kompozitni indeks preteklih kriz v zadnjih 25 letih (azijska, ruska, mehiška in ameriška posojilniška kriza), ki kaže razvoj tečajev od lokalnega vrha pred nastopom krize in dogajanje v 10 letih po krizi, je dokaj dobro napovedal odboje na razvitih trgih in trgih v razvoju. Hkrati prikazuje, da nastopi po odboju delniških trgov določeno prehodno obdobje, ki lahko traja leto, dve ali tri, in za katerega je značilno, da se trgovanje giba znotraj nekega trgovalnega območja, z občasnimi močnejšimi nihaji delniških tečajev navzdol in navzgor. To prehodno obdobje imenujemo obdobje akumulacije, saj je to obdobje pogosto podlaga za začetek pravega bikovskega trenda, se pravi daljšega obdobja (5 let in več), ko delniški trgi rastejo.  
 

Zavedanje, da se finančni trgi gibljejo v ciklih (menjavanje bikovskih – delniška rast - in medvedjih trendov – padanje delniških tečajev), lahko vlagatelju pomaga pri naložbenih odločitvah, saj jih negativna borzna obdobja ne presenetijo in nadaljujejo s svojo strategijo v skladu z naložbenimi cilji. Pri strategiji varčevanja je dobro upoštevati še dva pomembna cikla: poslovni cikel in življenjski cikel posameznika. Stanje v življenjskem ciklu posameznika namreč določa njegovo naložbeno politiko: delež naložb naj bi se s starostjo nagibal v prid naložbam v obveznice. Gospodarski cikel traja približno 10 let in je sestavljen iz 5 faz: recesija, okrevanje, zgodnja rast, pozna rast, ohlajanje. Za fazo okrevanja, kjer se trenutno nahajamo, je značilno, da raste privlačnost delnic (februarja 2009 so dosegle najnižje vrednotenje po 2. svetovni vojni) v primerjavi z obveznicami, pa tudi v primerjavi z zlatom, kar pomeni, da so delnice nujni element portfelja dolgoročnega vlagatelja. Trenutno so na vseh ključnih trgih delnice na nevtralnih ravneh, višje kot v letu 2009, a še vedno na ugodnih vstopnih nivojih, torej priložnost za vstop na kapitalski trg še ni zamujena. Tudi verjetnostni račun govori v prid delnicam: kumulativni 10-letni realni donos, ki kaže, kakšen je bil donos vlagatelja, če je investiral pred 10. leti, je danes ničeln. V več kot 100-letni zgodovini delniških trgov se je to zgodilo samo petkrat. To govori v prid pričakovanjem, da tisti, ki danes investira v delniške trge, lahko pričakuje nadpovprečen pozitiven realni donos v naslednjem 10-letnem obdobju. Prikazuje tudi, da se vlagatelji, ki začnejo vlagati v krizi, bolje odrežejo pri donosih kot tisti, ki začnejo vlagati na vrhu tečajev.

Kako kaže za leto 2010? V t. i. prehodnem obdobju, v katerem smo trenutno in ki lahko traja tudi 5 let po začetku krize, ni pričakovati tako visoke rasti tečajev kot v 2009, prav tako nas ne sme presenetiti test zaupanja v trg oziroma popravek delniških trgov navzdol. Za vlagatelje, ki težijo k ohranjanju premoženja, je čas za nekoliko večjo previdnost pri naložbah oziroma bolj selektiven pristop k investiranju. Za mlajšo generacijo in vlagatelje, ki so na začetku varčevalne poti, pa je to primeren čas za začetek periodičnega varčevanja, t. i.  akumulacijo delnic, ki so investicija v bodočo rast oziroma priprava na bodoči bikovski trend. Čas za premislek in sledenje osebnemu varčevalnemu načrtu torej, ne glede na razpoloženje na trgu (strah ali pohlep). Zato za leto 2010 velja: čas za disciplino in hladno glavo! Vlagatelji, ki se bodo tega zavedali in vztrajali pri svojih ciljih, bodo na dolgi rok želi sadove.



Prezentacija


Fotogalerija


V kratkem bo na voljo tudi video posnetek seminarja.