Prednosti krovnega sklada

Krovni sklad je nova oblika obstoječih vzajemnih skladov, v katerega so združeni podskladi. Družba KD Skladi je s 1. januarjem 2009 vseh 17 obstoječih vzajemnih skladov preoblikovala v podsklade KD Krovnega sklada.

Vlagatelji (fizične osebe) lahko prenašajo sredstva med podskladi istega krovnega sklada, ne da bi bili za to obdavčeni. Kapitalski dobiček je obdavčen šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada na vlagateljev osebni račun, ne pa ob vsakem prehodu iz enega v drug podsklad, kot je to veljalo za prehajanje med vzajemnimi skladi. 

To daje vlagatelju možnost, da preprosteje dolgoročno gradi svoj portfelj ali ga prilagaja vsakokratnim življenjskim razmeram in potrebam, ne da bi bil za to obdavčen. 

Druge prednosti krovnega sklada

Z uvedbo krovnih skladov bo investiranje v vrednostne papirje prek skladov v primerjavi z neposrednimi naložbami v vrednostne papirje (delnice, obveznice) z davčnega vidika še ugodnejše, kot je bilo do sedaj.

Vlagatelj, ki neposredno nalaga sredstva v vrednostne papirje (delnice), bo dvakrat izpostavljen plačilu davka na dobiček iz kapitala, dodatno bodo lahko predmet obdavčitve tudi obresti iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev (obveznice). Vlagatelj, ki izvaja enako prestrukturiranje naložb, posredno, prek ustreznih podskladov istega krovnega sklada, pa bo izpostavljen plačilu davka na dobiček iz kapitala le enkrat (ob izplačilu sredstev na osebni račun).

Potrebe vlagatelja se z leti varčevanja spreminjajo, prav tako se lahko spremenita njegova osebna situacija in premoženjski status. Vse to vpliva na njegov odnos do osnovnih naložbenih kriterijev (časovni horizont, odnos do tveganja …). Med najpogostejšimi dolgoročnimi naložbenimi cilji varčevalca v skladih so varčevanje za pokojnino, šolanje otroka, nakup stanovanja. Bližje ko je dnevu, ko se bo upokojili ali ko bo potreboval denarna sredstva, manj bi si želel, da bi se njegov že ustvarjen donos zaradi možnega nepričakovanega padca na kapitalskih trgih občutno znižal. Finančni strokovnjaki zato priporočajo, da postopno prerazporeja sredstva iz bolj tveganih v manj tvegane oziroma namesto delnic povečuje utež obvezniških in denarnih sredstev v portfelju. To je sedaj znotraj krovnega sklada mogoče brez davčnih posledic in brez stroškov prehoda med podskladi.

Mlad človek, ki kmalu po začetku poklicne poti prične v skladih dodatno varčevati za pokojnino, lahko na začetku investira bolj agresivno (večji odstotek v bolj tveganih delniških skladih) in kasneje počasi spreminja naložbeno strukturo portfelja v bolj stabilne, a manj donosne naložbe (manj v delniške in več v obvezniške in denarne sklade). Če varčuje več kot 20 let bo (ob prenosih znotraj krovnega sklada) opravičen davka na kapitalski dobiček. Do leta 2009 bi za vsak prenos sredstev ustvaril davčno obveznost, in če bi v 20 letih portfelj prilagodil trikrat, bi povprečno gledano ob vsakem prenosu plačal 15-odstotni davek na kapitalski dobiček (lastništvo točk med 5 in 10 let). Kar je bilo prej možno zgolj za varčevanje v naložbenih zavarovanjih, torej po uvedbi krovnega sklada velja tudi za varčevanje v skladih.

Fleksibilnost naložb ima večjo vlogo predvsem v obdobjih visoke volatilnosti na trgih, to je pri KD Skladih možno pri obeh načinih varčevanja: 

- varčevalni načrt: enkrat letno lahko vlagatelj celotna privarčevana sredstva prenese v drug varčevalni načrt VIP 100 Premium kateregakoli podsklada KD Krovnega sklada;

- enkratno investiranje: število prehodov je neomejeno, vendar pa ne priporočamo prehajanja med podskladi zaradi kratkoročnega špekuliranja. 

V obdobjih negativnih gibanj na kapitalskih trgih lahko prenos sredstev v manj tvegane sklade s stabilnejšim donosom (denarni, obvezniški) zaščiti portfelj pred izpostavljenostjo velikim nihanjem in ublaži padce tečajev. Na drugi strani pa je možno v obdobjih rasti portfelj prilagoditi z začasno agresivnejšo naložbeno strategijo tako, da vlagatelj poveča delež bolj tveganih naložb v delniških skladih. Dobro informirani vlagatelji bodo zagotovo aktivneje spreminjali naložbeno strukturo svojega portfelja, kar je bilo doslej je ovirano predvsem zaradi obdavčitve prehodov med skladi.

Nasvet vlagateljem. Ne glede na davčno ugodnejše prehajanje med podskladi krovnega sklada pa poudarjamo, da skladi niso primerni za kratkoročne špekulacije (dnevno reagiranje na spremembe vrednosti enote premoženja skladov, lovljenje borznih vrhov in odbojev). Krovni sklad ponuja možnost (neobdavčenega) strateškega prilagajanja portfelja spremembam osnovnih naložbenih kriterijev (časovni horizont, odnos do tveganja, osebna situacija, premoženjski status). Prestopi med podskladi so torej za vlagatelja smiselni kot del dolgoročne gradnje portfelja ali kot prilagajanje življenjskim razmeram. Raziskave so pokazale, da so vlagatelji, ki so sestavo svojih naložbe spreminjali pogosto, na dolgi rok dosegli slabše rezultate od tistih, ki so sestavo svojih naložb spreminjali preudarno.

Vlagatelji se čedalje bolj zavedajo potrebe po večji razpršenosti svojih prihrankov, zato imajo s krovnimi skladi konkurenčno prednost tiste družbe za upravljanje, ki vlagateljem ponujajo celovito paleto naložb, znotraj katere lahko v vsakem trenutku oblikujejo portfelj skladno s svojimi potrebami. Družba KD Skladi v Sloveniji omogoča vlagateljem razpršitev sredstev med največjim številom skladov z različnimi dolgoročno perspektivnimi naložbenimi politikami in izkušnje kažejo, da ima prav vsak od 17 podskladov KD Krovnega sklada mesto v katerem od naložbenih portfeljev naših vlagateljev.